Ra�unalni�ko na�rtovanje vezij II, avditorne in laboratorijske vaje, ter pisni del izpita

Laboratorijske vaje so bile osredoto�ene na prakti�no delo z mikrokrmilni�kimi sistemi. Delo je potekalo na u�nem razvojnem sistemu �arm, ki so ga �tudentje spoznali v prvem letniku pri predmetu Ra�unalni�tvo za elektrotehnike II. Znanje programskega jezika C iz prvega letnika je bilo nadgrajeno z vpogledom v zgradbo in delovanje mikrokrmilnika s podrobnej�im opisom nekaj vgrajenih perifernih enot. Laboratorijske vaje so obsegale devet prakti�nih vaj, ki so se izvajale v Laboratoriju za ra�unalni�ko na�rtovanje vezij (LRNV, novi del stavbe, IV. nadstropje). Materija vaj predstavlja podlago za snov, ki je obravnavana v 9. semestru pri predmetu Mikroprocesorji v elektroniki. Zaradi prenove �tudija so vaje zadnji� potekale v letnem semestru �olskega leta 2011/12.

Pisni (bolje bi pristajalo ime prakti�ni) del izpita je sestavljen iz dveh delov. Prvi del se opravlja na ra�unalnikih v laboratoriju. Zahtevano je poglobljeno razumevanje vseh med semestrom opravljenih prakti�nih vaj. Pri tem je zelo koristen pripomo�ek izvorna koda v naprej pripravljenih funkcij, ki jih bomo uporabljali. Asistent znanje preveri v pogovoru s �tudentom. Z uspe�nim zagovorom si �tudent zagotovi oceno, in sicer najve� osem. Drugi del ni obvezen. Namenjen je �tudentom, ki jih podro�je mikrokrmilni�kih sistemov �e posebej zanima. Po dogovoru in pod mentorstvom asistenta izdelajo prakti�no projektno nalogo po lastni zamisli. S tem povi�ajo svojo oceno pisnega dela izpita. Po opravljenem pisnem delu vas �aka �e ustni zagovor, za katerega se dogovorite s profesorjem.

Izpitni roki v zimskem izpitnem obdobju (v �tudijskem informacijskem sistemu niso razpisani, prijave po elektronski po�ti) bodo 28. januarja 2016, 2. februarja 2016 in 11. februarja 2016 vsaki� ob 9. uri v LRNV (nova stavba, IV. nadstropje).

O mikrokrmilnikih je napisane mnogo raznovrstne literature. �e ne veste, kje za�eti, je tukaj navedenih nekaj virov, kjer je opisana snov predmeta in delo v laboratoriju.

• Janez Puhan in Tadej Tuma: Uvod v mikrokrmilni�ke sisteme (zgradba in delovanje)
       1. izdaja (2006), 2. dopolnjena izdaja (2011)
  s pripadajo�o zbirko knji�nic (delovni prostor, prevajanje, zagon, periferne enote, demo, rtos in rtos2) za delo z mikrokrmilnikom LPC2138
• LPC213x User Manual
• ARM Architecture Reference Manual

Za ljubitelje (in veterane), ki se zanimate za star sistem, katerega srce je Motorolin mikrokrmilnik HC11, je omenjeni sistem �e vedno na voljo. Na voljo sta tudi razvojni okolji HC11IDT in JADE za starej�o in novej�o razli�ico sistema.

�e vas je svet mikrokrmilni�kih sistemov pritegnil, si ob zaklju�ku �tudija morda izberete diplomsko delo iz tega podro�ja.