NAJPOGOSTEJŠE NEZGODE Avtor: prof. dr. Primož Gspan Poškodbe in zdravstvene okvare-nastanek in pomen, Podatki o poškodbah in zdravstvenih okvarah, Nastanki poškodb in zdravstvenih okvar , Napačni pristopi k delu - pogost vzrok nezgod, Globalna varnost, Ekonomski pomen varnosti, Varnost, zdravje in kakovost delovanja podjetja

1. Poškodbe in zdravstvene okvare - nastanek in pomen

Na zdravstveno raven populacije vplivajo poškodbe in zdravstvene okvare posameznikov. Poškodbe in zdravstvene okvare doživijo posamezniki zaradi različnih vzrokov in pri različnih dejavnostih. Poškodbe so posledice nezgod. Nastanejo zaradi trenutnih vplivov, npr. padcev, udarcev, urezov ipd. Zdravstvene okvare so posledice bolezni in bolj dolgotrajnih škodljivih vplivov na organizem. Najbolj pogosti vzroki so nezdrav načina življenja, razvade, kot je kajenje, neprimerna prehrana ipd., pri delu pa izpostavljenost škodljivim vplivom delovnega okolja, kot na primer padci, premeščanje pretežkih bremen, enostranske obremenitve.

2. Podatki o poškodbah in zdravstvenih okvarah

Evidenco števila in vrste poškodb pri delu vodi pri nas Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije; http://www.sigov.si/ivz/index.html?language=iso2; http://www.gov.si/mddsz/uvzd/index.htm

 

Čeprav pri evidentiranju poškodb pri delu ni večjih težav, pa je zaradi počasnejšega škodljivega delovanja in različnih vzrokov težko ločiti od vseh zdravstvenih okvar tiste, ki so nastale izključno zaradi dela - pravimo jim: bolezni v zvezi z delom.

Med poškodbe pri delu se štejejo pri nas tudi poškodbe na poti na delo in z dela. Delež poškodb na poti je v zadnjih letih v povprečju približno 11 % vseh poškodb pri delu. Analitiki ugotavljajo, da bo treba za zanesljivo in primerljivo evidenco z drugimi državami spremeniti nekatere definicije in način zajema podatkov (obrazec ER-8) o poškodbah pri delu. Po sedanjih podatkih se uvrščamo s približno 30 poškodbami na 1000 zaposlenih v sredino med evropskimi državami. Podatki kažejo, da število smrtnih poškodb pri delu v zadnjih letih zmerno pada. Mladi delavci se poškodujejo tri do štirikrat pogosteje od starejših, moški okrog 2,6-krat pogosteje kod ženske. Značilno je, da je v zadnjih nekaj letih zelo padalo število poškodb s posledično krajšo odsotnostjo z dela in pomembno naraščalo število najtežjih. Skoraj deset let pri nas ni več podatkov o številu in vrstah poklicnih bolezni; http://www.zzzs.si/Informacije.Trajna prizadetost zdravja zaradi poškodb in zdravstvenih okvar je invalidnost. Evidenco invalidnosti in letna poročila dela invalidskih komisij vodi in pripravlja ZPIS; http://www.sigov.si/zrs/leto97/

3. Nastanki poškodb in zdravstvenih okvar

Poškodbe nastajajo pri različnih dejavnosti in zaradi različnih razlogov. Navadno ločujemo poškodbe in zdravstvene okvare pri delu, v prometu, v šoli, v prostem času in pri športu. Evidence o deležih poškodb po posameznih dejavnostih pri nas nimamo oz. so predstavljene nekoliko drugače. Zato za informacijo lahko uporabimo podatek iz Zvezne republike Nemčije za leto 1998 po različnih dejavnostih:

Glede na podatke o mestih nezgod lahko rečemo, da moramo posvetiti poleg varnosti v prometu in pri delu pozornost še zlasti varnosti pri domačih opravilih in v prostem času.

Poškodbe in zdravstvene okvare pri poklicnem delu

Pri poklicnem tveganju je še posebno pomembno dvoje dejstev:

da je tehnična raven varnosti razmeroma velika in pričenjajo prevladovati poškodbe zaradi napačnega ravnanja delavcev iz nevednosti ali nepazljivosti,

da postajajo vedno bolj pomembne zdravstvene okvare zaradi fizičnih, psihičnih ali senzornih preobremenitev pri delu ali napačno oblikovanega dela. Zato namenjajo posebno pozornost večanju varnostne kulture zaposlenih in zdravemu oblikovanju dela - ergonomiji. Novi predpisi s področja dela se zato ne nanašajo samo na varnost, kot je bilo to doslej, ampak kot novost tudi na zdravje pri delu.

Varnost pri poklicnem delu je pri nas normativno razmeroma dobro urejena. Urejevanje varnosti in zdravja pri delu spada v pristojnost Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v sodelovanju z Ministrstvom za zdravstvo ter pripadajočih državnih uradov in inšpekcij. Sicer si pa oglejmo dva grafična prikaza, ki nam vsaj deloma prikažeta poškodbe in zdravstvene okvare pri poklicnem delu. Še nekaj več o njih pa lahko izveste na drugem mestu.

Najpogostejše nezgode

Statistike kažejo, da so najpogostejše poškodbe pri poklicnem delu padci in zdrsi, katerih pogostost pri delu je skoraj petina vseh prijavljenih poškodb. Sledijo jim s približno desetino udarci ob predmete, poškodbe zaradi strojev in padci predmeta. Omeniti je smiselno, da nastaja pri delu okrog petnajstina poškodb z orodji, zelo malo pa z elektriko.

Varstvo pri delu

4. Napačni pristopi k delu - pogost vzrok nezgod

 

Vzroki zdravstvenih okvar so tudi psihološki pritiski, zlasti časovni pritiski, odgovornosti, zahtevno delo z ljudmi, nefiziološki in nesocialni ritem ter socialna negotovost.

Posebno pozornost zahtevajo zdravstvene okvare zaradi dela. Nastanejo po daljših preobremenitvah organizma oz. delovanju škodljivih dejavnikov. Izkušnje kažejo, da v zadnjem času narašča pogostost zdravstvenih okvar zaradi dela. Glavni vzroki so napačna organizacija ali način dela in neprilagojenost zahtev dela zmožnostim delavca. Med prva dva vzroka štejemo npr. po nepotrebnem stalno stoječe delo, nepravilno oz. vsiljeno držo pri delu, enostranske in trajno se ponavljajoče iste stereotipne gibe, npr. šivanje v konfekciji, vijačenje enakih delov pri tekočem traku, napačno držo in napačno delo pri računalniku ipd. Pomemben vzrok zdravstevnih okvar so nadalje preobremenitve delavcev zaradi zahtevanega večjega učinka dela, napačen način dviganja in prenašanja bremen, premeščanje pretežkih bremen brez ustreznih tehničnih pripomočkov in neupoštevanje sodobnih tehnoloških možnosti. Pogost vzrok za zdravstvene okvare je izpostavljenost škodljivim in rakotvornim snovem, npr. azbestu in drugim.

Kdo je odgovoren za varnost pri delu?

Za varnost pri poklicnem delu je v celoti odgovoren delodajalec. Operativno zagotavljajo varnost in zdravje pri delu strokovni delavci, zlasti inženirji varstva pri delu in zdravniki specialisti medicine dela.

Vzroki poškodb pri delu so načeloma lahko zaradi ne dovolj varne tehnike, organizacije dela ali napačnega ravnanja ljudi. Zato so tehnika, organizacija in delavec glavni trije naslovniki za varnostne ukrepe; si/uveljav/izjava/ocena.htm

Poklicne bolezni

Poklicna bolezen se ugotovi, če je dana bolezen v seznamu poklicnih bolezni, če diagnoza ustreza značilnostim dane poklicne bolezni in če je dokazana poklicna izpostavljenost obolelega škodljivosti, ki povzroča poklicno bolezen. Zadnji podatek o poklicnih boleznih v Sloveniji je za leto 1991, torej 10 let star, kar kaže tudi na skrb odgovornih zanje. Po njem so bile na prvem mestu najpogostejše okvare zaradi nevarnih snovi (69%), na drugem mestu pa poklicne okvare sluha (31%). V pripravi je nov seznam poklicnih bolezni, ki bo odprt, torej ga bo mogoče dopolnjevati.

Poškodbe in zdravstvene okvare pri domačih opravilih

Največ poškodb se dogodi pri domačih opravilih. Pri poklicnem delu je varnost urejena s predpisi in je sestavni del delovnega procesa, pri domačih opravilih pa smo prepuščeni lastnemu znanju in ozaveščenosti ter ravni kulture varnosti, ki si jo pridobimo z lastnimi izkušnjami, pri poklicnem delu ali v šoli. Tudi institucionalna skrb za varnost doma pri nas ni določena.

 

Pogosto so bolezni in zdravstvene okvare posledica nezdravega načina življenja in razvad, zato je težko ugotoviti, ali je zdravstvena okvara posledica dela ali načina življenja doma ali pri delu; http://www.sigov.si/uvp/nasveti/dela/nevarna.htm

Značilnosti za delo doma sta majhna pazljivost in velika stopnja improvizacije. Zato in zaradi velike pogostosti poškodb in zdravstvenih okvar pri domačih opravilih v nekaterih državah posebej skrbijo z usmerjenimi akcijami za usposabljanje populacije za varno delo doma, ki so usmerjene na gospodinjska opravila, opravila v prostem času in posebej na varnost otrok. Razen nezgod pri otroških igrah in z igračami, padcev, urezov, opeklin in drugih poškodb pri domačih opravilih so pogoste nezgode z elektriko in zastrupitve (zaradi živil, čistil, snovi za varstvo rastlin) in eksplozije, pa požarov, napačnega ali nepazljivega ravnanja z vnetljivimi snovmi. V prostem času se nekritično loteva raznih del s premalo izkušenj in z nepoznavanjem zahtevnih del, kot so gradnja hiše ipd.

Poškodbe v šoli

Predpisi zahtevajo, da sta varnost in zdravje pri delu vključena na vsaki stopnji izobraževalnega procesa, torej že v vrtcu in pozneje v šoli. Otrok je izpostavljen različnim nevarnostim na vsakem koraku: na poti, z igračami, pri igri z vrstniki, pri posnemanju odraslih in v šoli, pri posameznih interesnih dejavnostih, pri tehničnem pouku, pouku gospodinjstva, pri športnih dejavnostih, izletih, šoli v naravi, med odmori ipd. Posebno ranljiv je otrok zaradi zvedavosti, nekritičnosti in ker začenja življenje brez izkušenj. Zaradi velike dojemljivosti in zaradi omejenih izkušenj je vpliv šole posebnega pomena. Zato mora veljati pravilo, da sta varnost in zdravje sestavni del vsakega splošnega in posebnega učnega programa in usposabljanja. V nekaterih državah načrtno pomagajo pri vzgoji otrok z usmerjeno literaturo, zloženkami ipd., ki so namenjene vzgojiteljem in staršem za varovanje že predšolskega otroka, in ga opozarjajo in učijo lastnega varovanja.

  Poškodbe pri športu

 

Za varnost otrok obstajajo predpisi in standardi za varnost igrač in obvezna opozorila na drugih izdelkih, npr. na plastičnih vrečkah, zdravilih ipd.

Vzpodbujanje športne dejavnost pri splošni populaciji veča zdravstveno raven prebivalstva in s tem manjša stroške za zdravstvo in veča izrabo delovnega potenciala. Odtod poseben interes za raven splošne športne kulture držav. Vzdrževanje dobre telesne kondicije ne krepi le psihičnega in fizičnega stanja posameznika, ampak veča splošno telesno pripravljenost in reakcijske zmožnosti pri izogibanju poškodbam ob nepredvidenih dogodkih, npr. telesno dobro pripravljen posameznik se pri zdrsu ujame in prepreči poškodbo. Napačno pojmovanje zdravega življenja, npr. samo občasne, nedeljske ali sezonske preobremenitve brez ustrezne predpriprave in vzdrževanja trajne kondicije s pretiravanjem naredijo več škode kot koristi; pzs.si/pzs/koledar.nsf/htmlmedia/o_opremi.html

Vendar so praviloma vse športne dejavnosti brez ustrezne predpriprave in znanja lahko škodljive in nevarne, kar dokazuje število poškodb pri športu, tudi smrtnih.

 

Varnost v športu pri nas spada v domeno stroke medicine dela, prometa in športa.

Poseben problem sta ekstremni in vrhunski šport. Pri ekstremnih športih posamezniki zavedno sprejemajo veliko tveganje na račun psihične zadostitve. Vrhunski šport sicer prinaša ugled posameznikom in državi, ki ga podpira zavestno kljub ugotovljenemu tveganju za nevarnosti in kljub znani škodljivosti pretiranih naporov.

Več o tem lahko izveste v pogjavju "poškodbe v športu".

Nevarne snovi

Nevarne snovi imenujemo tiste, ki imajo eno ali več naslednjih lastnosti: eksplozivnost, oksidativnost, zelo lahko vnetljivost, lahko vnetljivost, vnetljivost, zelo veliko strupenost, strupenost, škodljivost zdravju (manj strupene snovi), povzročanje preobčutljivosti, rakotvornost, mutagenost, teratogenost, jedkost, dražljivost in nevarnost za okolje. Z vidika varnosti pri delu štejejo med nevarne snovi tudi dušljivce. Zdravju škodljive snovi lahko škodljivo delujejo v stiku npr. s kožo, sluznicami, pri zaužitju ali pri vdihavanju. Pri snoveh, ki škodljivo delujejo pri vdihavanju, ločijo dve skupini: prahove ter pline in pare. Prahove ločijo od plinov in par, ker se kot trdna snov sami bolj ali manj hitro izločajo iz zraka (se usedajo). Hitrost usedanja je odvisna od 'aerodinamičnega premera' delcev (določajo ga oblika, specifična masa in premer delca). Med prahovi ločijo kot posebne tiste, ki so izrazito vlaknaste oblike, kot npr. azbest, steklena volna ipd. Posebna zvrst so megle, katerih velikost in stabilnost v zraku se lahko spreminja s termodinamičnimi lastnostmi stanjem zraka; http://www.sigov.si/ivz/index.html?language=iso2.

Ekološke nezgode

Ekološke nezgode so posledice naravnih (suša, povodnji, strele, plazovi, potresi ipd.) ali antropogenih vzrokov. Včasih ni takoj očitna meja med naravnimi vzroki in dejavnostjo ljudi, npr. ob poplavah, ki jih sicer sproži nenadno deževje, poprejšnji vzrok pa je lahko nepremišljeno urejanje prostora. Za preprečevanje ali omejevanje ekoloških nezgod in katastrof zaradi človekovih posegov obstajajo metode in modeli za ocene sprejemljivosti tveganja pri različnih dejavnosti ali projektih, kot so veliki energetski, proizvodni ali podobni obrati in drugi posegi v okolje ter transport, zlasti transport škodljivih snovi, kot so goriva ipd. Razen velikih projektov so lahko ekološke nezgode in katastrofe posledica vsakdanjega nepazljivega ravnanja posameznikov, kot npr. nepazljivo kurjenje v naravi, manjši škodljivi posegi v naravo in zlasti ravnanje s škodljivimi in nevarnimi snovmi, npr. ravnanje z bencinom, kjer liter izlitega v vodo uniči milijon litrov pitne vode, napačno in malomarno ravnanje s sredstvi za varstvo rastlin, z zdravili, baterijami ipd. Ugotavljajo, da npr. na področju pridelovanja hrane naredijo največ škode mali pridelovalci - 'vrtičkarji' - kljub zanemarljivi proizvodnji, vendar z neznanjem in z nekritično uporabo gnojil in sredstev za varstvo rastlin. Zato skrbijo v nekaterih državah s posebnimi akcijami za okoljsko izbraževanje malih pridelovalcev.

  Poškodbe v prometu

 

Formalno je preprečevanje ekoloških katastrof v največji meri na skrbi Ministrstva z okolje in prostor z ustreznimi organi in normami, ki jih določa; http://www.sigov.si/mop/.

Med vsemi ostalimi nezgodami, ki jih na naših spletnih straneh omenjamo, sodijo prometne zagotovo na sam vrh lestvice vseh ostalih nezgod. S pomočjo hiperpovezav si lahko, tako kot pri nekaterih drugih poglavjih pogledate podrobnejše podatke o stanju pri nas. Nikakor pa ne moremo mimo dejstva, da s posebnimi inštitucijami in z zakonodajo postorimo marsikaj tudi na področju preventive cestnega prometa in pri čemer dosegamo tudi ugodne rezultate.

V Sloveniji prometne nesreče razvrščamo v štiri kategorije; http://www.mnz.si/slo/okc/okc_gis.htm Kriterij njihove delitve predstavlja teža posledic nesreč. Nesreče I. kategorije so tiste, pri katerih se kot posledica pojavlja le materialna škoda, v nesrečah II. kategorije so njeni udeleženci lahko telesno poškodovani, v prometnih nesrečah III. kategorije pa so udeleženci hudo telesno poškodovani. Prometne nesreče IV. kategorije so tiste, v katerih so udeleženci izgubili življenje.

5. Globalna varnost

Spoznanje, da je raven zdravja populacije in učinkovitost družbe v celoti, podjetij pa še posebej, odvisna od števila in zmožnosti za delo sposobnih posameznikov, je narekovalo pojem globalne varnosti. Uspešnost družbe in podjetja namreč zmanjšuje število za delo nesposobnih delavcev ne glede na to, ali se je posamezni delavec poškodoval oz. je zbolel pri delu ali izven dela. Globalna varnost raziskuje in si prizadeva za splošno varnost in zdravje populacije na vseh področjih in ne le pri poklicnem delu. Torej tudi v prometu, gospodinjstvu, športu in pri drugih dejavnosti v prostem času. Zato si globalna varnost prizadeva za dvig ravni splošne kulture varnosti; http://www.zvd.si/

6. Ekonomski pomen varnosti

Varnost in zdravje sta pomembni ekonomski kategoriji. Vendar ekonomskim učinkom v splošnem namenjamo premalo pozornosti.

Grobo je bila na predpostavljenih približkih že večkrat ocenjena škoda zaradi poškodb pri delu. Ločiti moramo dve ravni škode: škodo na ravni podjetja in škodo na ravni države. Podjetje lahko del škode nadomesti na račun solidarnostnega kritja iz naslova zavarovalnin. Državi pa ostanejo nezmanjšane vse škode in izgube zaradi poškodb in zdravstvenih okvar.

V povprečju štejejo, da je neposredna škoda na ravni podjetja tri do štirikratna vrednost BOD odsotnosti poškodovanega delavca. Škoda na ravni države je neprimerno večja in je razen neposrednega izpada vrednosti družbenega proizvoda še škoda zaradi vseh drugih posrednih posledic, kot so dodatne obremenitve zdravstvenega in invalidskega zavarovanja, dodatne potrebne kapacitet zdravstvenega osebja in bolnišničnih zmogljivosti in stroškov, usposabljanje dodatnega kadra za intervencije in zdravljenje, stroški raziskav nezgod, sodstva in številni drugi posredni stroški. Leta 1997 je bilo ocenjeno, da je bilo izgubljenih zaradi poškodb pri delu v Sloveniji 850.656 delovnih dni. Posledična družbena škoda je bila ocenjena na 125,4 mrd SIT ali 4,3 % BDP ali 15 % letnega proračuna Slovenije.

V prometu ocenjujejo v EU družbeno škodo na eno smrtno žrtev na približno 1000 ECU. Na ta način lahko zelo grobo ocenimo škodo zaradi prometnih nezgod v Sloveniji za leto 1999 na okrog 90 mrd SIT.

7. Varnost, zdravje in kakovost delovanja podjetja

Sodoben pogled na varnost in zdravje pri delu je v skladu z načeli globalnega zagotavljanja kakovosti delovanja podjetja in kot nepogrešljivi sestavini splošne politike. Razen tega temelji na načelu trajnega izboljševanja ravni varnosti in zdravja pri delu in na njegovem pojmovanju kot ekonomski kategoriji in pogoju za konkurenčnost in uspešnost podjetja in družbe. Temeljno sodobno orodje za zagotovitev večje ravni varnosti in zdravja v podjetju je delodajalčeva izjava o varnosti, s katero se obvezuje uveljavljati sodobna načela varnosti in zdravja. Ta temelji na analizi oz. oceni tveganj in iz nje izhajajočih ukrepih za odpravo nevarnosti in škodljivosti oz. njihovo omejitev na sprejemljivo raven.