Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani
Dodaj med priljubljene Domov Pišite nam
IskalnikIzobraževalna dejavnostFakultetno osebjeŠtudentske zadeveKontakt
Dijaške straniOglasna deskaSplošni podatkiRaziskovalna dejavnostDruge dejavnosti
prof. dr. Tadej Tuma FE :: prof. dr. Tadej Tuma :: Mikroprocesorji v elektroniki

Mikroprocesorji v elektroniki

oz. Programiranje mikrokrmilniških sistemov
(Univerzitetni študij, 5. letnik, zimski semester)




Predavanja:
  • Uvod in osnovni pojmi (časovno rezinjenje, večopravilnost)
  • Deterministično programiranje
  • Dinamično dodeljevanje pomnilnika
  • Preprosto krožno razvrščanje opravil
  • Razvrščanje po prioritetah
  • Časovno rezinjenje po "preemptive" principu
  • Izbrana poglavja (programski atomi, semaforji)

Laboratorijske vaje:

  • Osnove večopravilnega programiranja v realnem času
  • Predstavitev večopravilnega operacijskega sistema
  • Načrtovanje sistemskega gonilnika za tipkovnico in prikazovalnik
  • Oblikovanje skupin in izbira projekta
  • Izdelava projekta (mentorski način dela)
  • Zagovor projekta in oddaja pisnih poročil

Predmet je posvečen načrtovanju večopravilne programske opreme za mikrokrmilniške sisteme, ki delujejo v realnem času. Čeprav je namen predmeta v prvi vrsti podajati osnovna načela industrijskih mikrokrmilniških sistemov ne glede na proizvajalca, temeljijo vsi konkretni zgledi na Motorolini mikrokrmilniški družini 68HC11. Težišče predmeta je praktično, konkretno, projektno delo ki se tesno navezuje na predmet Računalniško načrtovanje II oz. Gradnja mikrokrmilniških sistemov iz predhodnega (poletnega) semestra.

Z leti se je pokazalo, da naslednja pravila zagotavljajo optimalno učinkovitost pri delu:

  • Najpomembnejše pravilo: kadarkoli se lahko kjerkoli o čemerkoli pogovorimo!
  • Obisk predavanj ni obvezen, pač pa toplo priporočljiv.
  • Obisk laboratorijskih vaj je v prvi polovici strogo obvezen in sicer iz organizacijskih in finančnih razlogov. V drugi polovici pa je prisotnost neomejena - traja dokler projekt ni prevzet (po potrebi tudi več let).
  • Pismenega izpita ni. Pogoj za pristop k ustnemu izpitu je pozitivna ocena projekta. Na vsakem projektu dela skupina študentov (2 do 5). Projekt se praviloma prevzame v celoti, nato pa vsak posameznik napiše poročilo za svoje delo, kar je osnova za oceno.
  • Ustni izpiti se opravljajo po dogovoru in se vsebinsko navezujejo bolj na snov iz predavanj. Praktična programerska znanja so zajeta že v oceni projekta.

Na teh spletnih straneh boste našli skoraj vse, kar potrebujete za uspešno delo pri tem predmetu.

V primeru, da potrebujete staro inačico razvojnega sistema si oglejte magistrsko nalogo Roberta Rostoharja Razvojno okolje za M68HC11 (PDF, 2581KB, 68 strani).

Kdor želi zgraditi lasten razvojni sistem 68HC11, naj si najprej ogleda domačo stran projekta JADE, nato pa naj se oglasi v laboratoriju za računalniške metode v elektroniki pri Branku Ždralu (branko.zdralo@fe.uni-lj.si), kjer bo dobil osnovno tiskanino.

Še bolj navdušeni študent pa si utegne celo izbrati diplomsko nalogo s področja mikrokrmilniških sistemov

Avtorji.