1. Kaj je v resnici v cigareti? V cigaretah, ki jih tobačne multinacionalke ponujajo kupcem, je mnogo več kot zgolj v papir zaviti tobak. Izdelovalci cigaret namreč z nikotinom - to je zelo adiktivna droga, ki se nahaja v tobačnih listih - v procesu izdelave cigaret s pomočjo različnih dodatkov natančno manipulirajo, da bi pri kadilcu spodbudili odvisnost. Tobaku dodajajo stotine kemičnih snovi - od sladil do amonijaka. Seveda brez preiskusov, s katerimi bi seznanili vlade, in brez obvestil za potrošnike. In kar je najbolj pomembno, a se o tem sploh ne govori dovolj: sicer človeku neškodljivi dodatki med izgorevanjem spremenijo kemične lastnosti ter postanejo strupeni/ali farmakološko aktivni. ZVEZA
DRUŠTEV NEKADILCEV SLOVENIJE V tobačnem dimu je več kot tisoč spojin Problem uživanja tobaka je v sestavinah tobačnega dima. Spojine so v plinskem ali tekočem stanju ali pa v obliki mikroskopsko majhnih fizikalnih delcev. Najnevarnejši med temi spojinami je živčni strup nikotin in mnogo drugih spojin v tobačnem katranu, ki povzročajo raka. Zastrupljanje z nikotinom-umiranje na obroke V naravi najdemo nikotin edino v koreninah oz. listih tobakove rastline. Je uporaben pripomoček za zaščito rastlin in za uničevanje mrčesa, za človeka pa eden najmočnejših strupov. Količina nikotina je v posameznih vrstah cigarete bolj ali manj toksične za kadilca. Nikotin deluje na tiste živce v telesu, ki izločajo sestavine, znane kot kateholamini. Povečana količina kateholaminov, ki jo sproži kajenje, škoduje srcu, krvnim žilam, prebavilom in drugim organom. Čeprav nikotin pri kadilcu ne deluje takoj smrtno, ker se strup razgradi in izloči, je zastrupljanje na obroke, od cigarete do cigarete s kratkotrajno povišanimi kateholamini. In to dan za dnem, leto za letom! V desetih letih se na sluznico dihalnih poti nalepi en kilogram katrana Druge škodljive snovi v tobačnem dimu pa vsebuje kondenzat dima ali tobačni katran. Pri večini cigaret s filtrom se njegova vsebina giblje med 15 in 25 mg v cigareti. Z izdihom tobačnega dima skozi robec se lahko kadilec prepriča, kakšna je vsebina, ki se po inhalaciji usede na stene dihalnih poti. Pri kajenju 10 cigaret na dan se v 10 letih na sluznico grla, sapnika in bronhijev prilepi okoli 1 kg katrana! Del se ga izloči, del pa ostane predvsem v pljučih. Z dolgoletnim kajenjem se torej ustvarjijo možnosti za nastanek pljučnega raka. Najmanjši del tobačnega dima se izloči preko ledvic, kar ogroža predvsem ledvice in mehur. Ledvični rak je kar petkrat pogostejši pri kadilcih kakor pri nekadilcih. Ogljikov monoksid onesposobi rdeče krvničke za prenos kisika od pljuč do tkiv Kadilci redno vdihavajo tudi strupen plin brez vonja, imenovan ogljikov monoksid. Ta nastaja pri izgorevanju tobaka in cigaretnega papirja. Količina ogljikovega monoksida narašča proti koncu kajenja cigarete. Kadilci ga ne izdihavajo, ker skozi pljuča zelo hitro vstopa v kri, kjer se spoji s krvnim barvilom hemoglobinom v rdečih krvničkah. Hemoglobin je namreč prevozno sredstvo kisika od pljuč do tkiv. Ker je sposobnost spajanja ogljikovega monoksida s hemoglobinom več kot 300 krat večja od kisikove, ogljikov monoksid pri kadilcih izpodbija kisik iz krvi; tako lahko pride pri hudem kajenju celo do neposrednega pomanjkanja kisika v tkivih in organih. Katar kadilcev je šele začetek razvoja pljučnih bolezni Neposrednemu učinkovanju tobačnega dima so izpostavljene le dihalne poti in pljuča sama. Pri vsakokratnem vdihu tobačnega dima vstopi v dihalne poti in pljučne mehurčke poleg plinov tudi pravi aerosol drobnih kapljic in fizikalnih delcev. Ti se usedejo na površino sluznice, ki je prekrita z lepljivo sluzjo. V steni sluznice je zato mnogo t.i. čašastih celic, ki stalno izdelujejo to obrambno prevleko. Druga vrsta celic ima na površini migetalke, ki se neprestano gibljejo in kot tekoči trak premikajo sluz z usedlimi snovmi proti žrelu. Kadilčeve dihalne poti bi se namreč hitro zamašile, če ne bi te celice skrbele za mehanično odstranjevanje katrana. Ker se pri kadilcih sluznica dihalnih poti čezmerno spodbuja k izdelovanju lepljive sluzi, se ta tudi pri 90% bolnikov morfološko spremeni. Pomnožijo se čašaste celice, ki spodrinejo celice migetalke; njihovo število se pri kadilcih celo zmanjša. Pri kadilcih se v dihalnih poteh tako ustvarja tudi do 100 krat večja količina sluzi, ki pa se počasneje izpraznuje ali celo zastaja v prostorninah velikih, predvsem pa malih bronhijev. Kadilec mora zato kašljati in s kašljanjem izpraznjevati s katranom pomešano sluz iz dihalnih poti. S tem pomaga odpirati zračne poti za prehod atmosferskega zraka. Vsakodnevni kašelj s sluzavim izmečkom označujemo kot t.i. normalni katar kadilcev ali enostavni kronični bronhitis. Obstruktivni kronični bronhitis kot huda posledica kajenja Pri nekaterih kadilcih se v zastajajoči sluzi prično razmnoževati mikroorganizmi, ki prodro steno bronhijev in jo postopoma spremenijo v tolikšni meri, da se nekatere dihalne poti končno zožijo ali povsem zapro. Obstruktivni kronični bronhitis je huda posledica kajenja, saj prizadene fizično zmogljivost in funkcijo pljuč. Kronični bronhitis je skoraj obvezen spremljevalec kadilca. Najprej se pojavlja kot jutranje izkašljevanje v dihalnih poteh čezmerno ustvarjanje sluzi, ki je lahko posledica dolgoletne navade uživanja tobaka. Dihalne poti pa lahko zaradi bolezenskih sprememb v stenah bronhijev postanejo vse težje prehodne za atmosferski zrak. Zato nekateri kadilci nenadoma opazijo, da se pri navadni hoji po stopnicah že zadihajo. Zožitev dihalnih poti lahko ugotovimo z enostavnim poiskusom: po globokem dihu in hitrem izdihu kadilec nikakor ne more v eni sekundi izdihniti toliko zraka kot nekadilec; skozi zožene dihalne poti torej težko in z večjim naporom izprazni v pljuča vdihnjeni zrak. Iz istega razloga bo kadilec s hujšim obstruktivnim kroničnim bronhitisom na razdaljo težje upihnil vžigalico ali svečo kakor zdrava oseba. Zaradi pridružene infekcije se pri nekaterih kadilcih z obstruktivnim kroničnim bronhitisom pojavi kronično pomanjkanje kisika v krvi. Zato je zlasti v času zimskih prehladov treba tem bolnikom pomagati s kisikom ali celo z umetnim dihanjem. Zakaj dobimo raka na pljučih? Telesno imunsko
zaščito proti boleznim krmilijo naši geni. To je nekaj,
s čimer smo rojeni. Prvič so raziskovalci ob študiju
deljenja celic našli razlog, da tobačni dim sčasoma
mora povzročiti raka s tem, da spremeni neki gen. To so smole,
ne pa nikotin v tobaku, ki ob presnovi povzroča mutacijo, ki
spremeni dedno snov in s tem znižuje naravno imunsko obrambo v
telesu. Ugotovili so, da neka snov v tobačnem dimu spreminja
gen P53, dedno zasnovo, ki nadzoruje naravno deljenje celic v telesu.
V tobačnem dimu najdemo snov benzo(a)pyren, ki spreminja gen
P53. Normalno bi ta gen razvil neki protein, ki bi mogel ovirati nekontrolirano
delitev celic z nastajanjem tumorjev kot posledico. Raziskave so tudi
pokazale, da je spremenjeni gen P53 vzrok za polovico vseh primerov
raka in za 70% vsega raka na pljučih.
90 odstotkov vseh primerov pljučnega raka prizadene kadilce Približno 90 odstotkov vseh primerov pljučnega raka prizadene kadilce. Dokazano je, da po prenehanju kajenja omenjene spremembe v sluznici dihalnih poti nazadujejo, s čimer se potrjujejo rezultati epidemoloških študij, da nevarnost pljučnega raka upada pri tistih osebah, ki prenehajo kaditi, v primerjavi s tistimi, ki s kajenjem nadaljujejo. Nikotin v tobačnem dimu - glavni vzrok nastanka srčnega infarkta Zdi se, da nikotin in ogljikov monoksid neposredno ne poškodujeta dihalnih organov, zato pa so njune posledice vidnejše na srcu in ožilju. Preiskave so pokazale, da je kajenje glavni vzrok za srčni infarkt. Vdihavanje tobačnega dima zožuje srčno koronarno arterijo Do sedaj še ni povsem
pojasnjen mehanizem, kako nikotin in ogljikov monoksid povzročata sklerozo
srčnih in venčnih arterij. Nastale spremembe zožujejo premer srčnega
ožilja, zmanjšujejo dovajanje kisika srčni mišici in tako slabijo mehanično
moč srca. Ker je lahko pri rednih in hudih kadilcih kar 15% hemoglobina
zasedenega z ogljikovim monoksidom, ne pa s tako potrebnim kisikom,
doteka v srčno mišico tudi nezadostno zasičene kri s kisikom; srce je
tako izpostavljeno dodatnim posledicam tobačnega dima. Nezadostno preskrbo
srčne mišice s kisikom pa bolniki občutijo kot angino pectoris. Že če
pokadijo eno samo cigareto, jim ta lahko izzove srčni napad z bolečinami
v srcu, z občutkom strahu in spotikanjem srčnega utripa, še zlasti kadar
je s kajenjem povezan telesni napor. Nevarnost srčnega infarkta je pri
kadilcih 6 krat večja kot pri nekadilcih. Kajenje pa ne ogroža samo
srca, temveč pospešuje tudi splošno poapnevanje žil. Zato ni naključje,
da je med 100 bolniki z motnjami v prekrvavljenosti spodnjih okončin
kar 99 kadilcev.
Čir na želodcu in dvanajsterniku Nikotin v tobačnem dimu ima povezavo tudi s čirom na želodcu in dvanajsterniku. Raziskave so namreč pokazale, da kajenje spremeni ravnotežje med kislimi in alkalnimi izločki, kar moti delovanje pilorične zapore med želodcem in dvanajsternikom. Za peptičnim ulkusom obolevajo kadilci dvakrat hitreje kot nekadilci. Zdravljenje čira pa je lahko uspešno le, če bolnik povsem opusti kajenje. Med nosečnostjo kadita dva Posebno škodljivo je kajenje nosečnic, saj med nosečnostjo kadita vselej dva: mati in otrok v njenem telesu. Ugotovljeno je, da je količina ogljikovega monoksida v krvi nerojenega otroka veliko večja kakor v krvi nosečnice - kadilke. Posledice se kažejo tako v rasti ploda kot tudi v porodni teži novorojenčkov. Matere - kadilke rodijo manjše in lažje otroke kot nekadilke. Kajenje prav tako močno poveča nevarnost predporodne umrljivosti. Otroci mater, ki so med nosečnostjo kadile, so do starosti 7 let še vedno nekoliko slabše razviti od svojih vrstnikov. Kadilci so tudi neznosna nadloga za nekadilce V zaprtih in slabo
zračenih prostorih kadilci izpostavljajo druge ljudi škodljivim koncentracijam
tobačnega dima. V neki študiji so ugotovili, da nekadilec ob kadilcu,
ki pokadi dve škatlice cigaret na dan, dejansko inhalira isto količino
tobačnega dima, kot če bi sam pokadil tri cigarete. Tako tudi nekadilci
zaradi pasivnega kajenja obolevajo za posledicami tobačnega dima. Tudi
otroci staršev - kadilcev so bolj dovzetni za pljučne bolezni kakor
otroci nekadilcev.
2. Kajenje tobaka predstavlja resno tveganje za zdravje Če verjamete ali ne - kajenje tobaka je najpomembnejši posamični izogibni dejavnik tveganja za zdravje. Kajenje tobaka je povezano z nastankom bolezni srca in ožilja, respiratornega sistema in povzroča raka različnih organov (pljuč, ustnic, jezika, grla, želodca, trebušne slinavke, mehurja ...); http://rcum.uni-mb.si/~uel007r2a/zdrav1.htm. Kajenje tobaka ne predstavlja tveganja le za osebo, ki kadi, ampak tudi za osebe, ki so v istem prostoru in so izpostavljene neprostovoljnemu (pasivnemu) kajenju. Posebej je treba poudariti škodljivi vpliv kajenja tobaka na zarodek in njegov razvoj. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da bo v letu 2000 po vsem svetu umrlo zaradi bolezni, ki so povezane s kajenjem, štiri milijone ljudi (dve tretjini v razvitih državah, tretjina v državah v razvoju). Povedano drugače: eden od desetih odraslih ljudi, ki umre, umre zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje tobaka. Svetovna zdravstvena organizacija napoveduje, da bo tobak postal kmalu vodilni vzrok smrti po vsem svetu: zaradi tobaka bo umrlo več ljudi kot zaradi HIV, umrljivosti pri porodu, prometnih nezgod, umorov in samomorov skupaj. Če ne bo prišlo
do pomembnega zmanjševanja razširjenoti kajenja med svetovnim prebivalstvom,
bo leta 2030 zaradi bolezni, povezanih s kajenjem, umrlo deset milijonov
ljudi (70% v državah v razvoju in 30% v razvitih); http://www.sigov.si/ivz/sdbt99/sdbt99a1.html
3. Razširjenost kajenja na našem planetu Na svetu dandanes kadi 1,1 milijarde odraslih. V industrializiranih državah kadi povprečno 25% žensk, 7% v državah v razvoju. Če se bodo sedanji trendi nadaljevali, bo leta 2025 kadila že več kot milijarda in pol (natančno 1,6 milijarde) odraslih; http://tobacco.who.int/en/health/index.html Razširjenost kajenja med polnoletnimi prebivalci Slovenije Podatke o razširjenosti kajenja tobaka zbirajo v okviru raziskave Slovensko javno mnenje na reprezentativnih vzorcih polnoletnih prebivalcev Slovenije od leta 1975. V obdobju 1975 do 1988 je v Sloveniji kadila približno tretjina polnoletnih prebivalcev. Največji odstotek kadilcev so ugotovili leta 1978 (35,6). Od leta 1988 dalje, ko je tobak kadilo 34,1% prebivalcev Slovenije, starejših od 18 let, se procent manjša - leta 1999 je znašal 24,5. Zmanjševanje razširjenosti kajenja gre pripisati predvsem opuščanju kajenja. Analiza odgovorov o kajenju tobaka razkriva razlike med moškimi in ženskami ter v različnih starostnih skupinah. Če opazujemo samo kadilce, je v vseh opazovanih obdobjih kadil večji odstotek moških kot žensk. Vendar pa je za obdobje 1975 - 1999 značilen trend izenačevanja deleža kadilcev in kadilk - torej upad odstotkov kadilcev in naraščanje odstotkov kadilk. Meritev leta 1999 je zabeležila med kadilci še vedno več moških kot žensk (53,2% moških in 46,8% žensk; leta 1975 je bilo med kadilci 73,2% moških in 26,8% žensk).
Leta 1999 je bil odstotek kadilcev največji v starostni skupini 40 do 49 let, v vseh predhodnih meritvah pa je bil odstotek kadilcev največji v skupini 31 do 40 let. Delež kadilcev je v zadnjih letih najbolj naraščal v starostni skupini do 25 let. Relativno največje zmanjšanje deleža kadilcev so leta 1999 ugotovili v starostni skupini 31 do 40 let. Razširjenost kajenja med všolanimi 15 do 16-letniki v Sloveniji Podatke o razširjenosti kajenja med všolanimi 15 do 16-letniki smo do sedaj v Sloveniji zbrali po enaki metodologiji dvakrat v okviru Evropske raziskave o alkoholu in preostalih drogah med všolano mladino (ESPAD, 1995, 1999); http://tobacco.who.int/en/youth/index.html Odgovori o pogostosti kajenja v vsem življenju, 1995 - 1999 Podatki za leto 1999 kažejo, da sta dve tretjini anketirancev (64,3%) že pokadili celo cigareto. Četrtina (25,7%) je v vsem življenju kadila štiridesetkrat ali bolj pogosto. Za slednje lahko trdimo, da so kajenje že umestili med svoje navade. Med fanti in dekleti nismo ugotovili razlik v pogostosti kajenja tobaka v vsem življenju. Primerjava podatkov 1995 - 1999 kaže, da se je odstotek anketirancev, ki so odgovorili, da še nikoli niso kadili, zmanjšal z 41 na 36. Prav tako so se zmanjšali odstotki odgovorov, ki kažejo na eksperimentiranje. Med letoma 1995 in 1999 se je najbolj povečal odstotek anketiranih, ki so odgovorili, da so kadili 40-krat ali bolj pogosto.
Med letoma 1995 in 1999 se je za 51% povečal odstotek tistih, ki so odgovorili, da so kadili v preteklem mesecu (z 19% na 29%).
Četrtina anketirancev (25%), ki so leta 1999 odgovorili, da so že kadili cigarete, je pokadila prvo cigareto pri 11 letih ali manj. Pri 12 letih je pokadilo prvo cigareto 13% anketiranih, pri 13 letih 19%, pri štirinajstih skoraj četrtina (24%), pri 15 letih še 19% in pri 16 letih 1%. Več fantov kot deklet je pokadilo prvo cigareto v starosti 11 let ali manj oziroma pri 12 letih. Dekleta pa so bolj pogosto odgovorila, da še nikoli niso kadila oziroma so prvo cigareto pokadila, ko so bila stara 13, 14 ali 15 let. V času ankete je leta 1999 redno kadilo 27% anketiranih. Z rednim kajenjem je 7% tistih, ki so odgovorili, da kadijo redno, začelo v starosti 12 let ali manj, 11% pri trinajstih, 29% pri štirinajstih, nekaj manj kot polovica (46%) pri petnajstih in 6% pri 16 letih. Razlik med fanti in dekleti nismo ugotovili. Primerjava odgovorov
za leti 1995 in 1999 kaže, da se je odstotek rednih kadilcev v opazovanem
obdobju povečal z 18% na 27%. Opazili smo znatno povečanje začetka rednega
kajenja v starosti 14 oziroma 15 let.
Zato priporočamo vsem, ki kadijo ali razmišljajo o tem, da bi kadili, da se čim prej zavejo, da sebi in drugim s kajenjem resno ogrožajo zdravje, življenje. Njihove kajenje ne koristi nikomur razen industriji, ki si s prodajo dimnih obljub kuje ogromne dobičke. Tudi če si dopovedujete, da z nakupom cigaret prispevate v državni proračun in prispevate k splošni blaginji, vam moramo povedati, da bi se dalo ta denar uporabiti mnogo bolj koristno - predvsem pa za dobrine, ki vas življenjsko ne ogrožajo. Tudi tisti, ki ne kadijo, prispevajo v proračun (saj denarja ne mečejo stran!). Trpljenje obolelih
in njihovih svojcev ostaja skrito za zidovi bolnišnic in domov. Tam
ni drznih jezdecev in divjih konj, ki galopirajo po širnih prerijah;
prijaznih mladenk in mladeničev, ki so vam brezplačno ponudili najnovejšo
in 'najlažjo' cigareto, vas zvabili v nagradno igro... ter vas ujeli
v past nikotinske odvisnosti.
|