UPORABA
PREPOVEDANIH DROG
Avtor: dr. Milan KREK (Urad za droge)
|
Prepovedane
droge so tiste psihoaktivne snovi, ki vplivajo na človekovo duševnost
in telo in je njihova proizvodnja in promet z zakonom prepovedana
- kliknite na link Urada za droge, kjer lahko dobite originalne
verzije deklaracij in zakonov; http://www.uradzadroge.gov.si.
|
Proizvajajo in uporabljajo
se lahko samo tedaj, če so te aktivnosti tudi zakonsko opredeljene.
Še posebej so za droge dovzetni otroci in mladostniki. Študije
v tujini so pokazale, da se razvija odvisnost
od prepovedanih drog veliko prej pri osebah, ki so začele z uporabo
drog zelo zgodaj.
1.
Kratka zgodovina prepovedanih drog
V devetnajstem
stoletju je bila večina danes prepovedanih drog v prosti prodaji.
Prepovedane so šele od prvega desetletja 20. stoletja dalje, ko
je mednarodna skupnost sprejela enotna pravila, ki določajo nadzor
nad proizvodnjo in prometom z njimi. Tako vse države članice
združenih narodov upoštevajo določila mednarodnih
konvencij, ki predpisujejo natančneje, kdaj in na kakšen
način se lahko lete uporabljajo. Vsa ta določila so vnesena
v nacionalne zakonodaje posameznih držav. Te različno
interpretirajo mednarodna določila. Od tod je tudi nekaj razlik
pri konkretni izvedbi določil iz mednarodnih konvencij v posamezni
državi.
Nekaj
podatkov o prepovedanih drogah
Med prepovedane
droge prištevamo: opijate, marihuano, kokain, LSD, ecstazy in ostale
droge, ki so navedene na seznamu, ki ga sprejme na predlog Ministra
za zdravstvo Vlada republike Slovenije; http://www.mnz.si/slo/uks/mamila/mamila.html.
Zanje je značilno, da povzročajo odvisnost, ki se kaže v tem,
da mora oseba, ki jih uporablja, za isti učinek kaj kmalu po začetku
uporabe vzeti vedno večji odmerek. Povečevanje odmerka za isti učinek
imenujemo tudi zvečanje tolerance na drogo. Ta se povečuje tedaj, ko
človek uporablja drogo daljši čas in se zmanjšuje tedaj, ko jo človek
preneha uporabljati.
Kako
postanemo odvisni od prepovedanih drog, zlasti od opijatov?
Stopnja odvisnosti
in jakost odvisnosti je odvisna tudi od povsem konkretne prepovedane
droge in od načina in trajanja njene uporabe. Pri razvoju odvisnosti
poznamo več stopenj. Odvisnost od drog je spoznana kot bolezen,
ki je definirana tudi v mednarodnih klasifikacijah bolezni (ICD
- X).;
http://www.uradzadroge.gov.si/uporab/raba/vzroki/
2.
Eksperimentalna faza
V
tej fazi uporabnik morda le enkrat poskusi drogo in skuša na tak
način pridobiti novo izkušnjo. Večina tistih, ki jo prvič poskusijo,
običajno ne nadaljuje z njeno uporab. Podatki za Slovenijo kažejo,
da se je eksperimentiranje z drogami v zadnjih letih med mladimi
povečalo; http://193.2.236.10/ivz/droges97.html
|
GRAF: Odstotek
dijakov 1. letnikov srednjih šol, ki so že eksperimentirali s posamezno
drogo, v Sloveniji, v letih 1995 in 1999

Pripravila: Eva Stergar, vir: ESPAD, IVZ RS
Občasni
uporabniki droge
Nekateri uporabljajo
drogo enkrat mesečno ali celo le na nekaterih zabavah. Mnogi
od teh z uporabo ne nadaljujejo. Drugi pa jo začno uporabljati
tedensko ali še pogosteje in postanejo...
...trajni uporabniki
Zanje je značilno,
da se je pri uživalcu že razvila telesna in tudi psihična
odvisnost od droge. Uporabnik jo želi ponovno in ponovno uporabiti.
Značilno je hlepenje po njej, ki je vse močnejše
in uporabnik se ji vse težje upira.
Redni uporabniki
Pri teh uporabnikih
drog postane njihovo uživanje nujen sestavni del vsakodnevnega
življenja. Brez nje ne morejo več živeti. Razvije
se zelo močna psihična in fizična odvisnost. Odtegnitev
droge se izrazi v močnem odtegnitvenem sindromu. Ker ni dostopna
in je zelo draga, so prisijeni v manipulacije in tudi kraje, da lahko
pridejo do zadosti visokih sredstev, ki jim omogočajo redno preskrbo.
Običajno so tudi prisiljeni v njeno razpečevanje.
Odtegnitveni
sindrom
Odtegnitveni sindrom
nastopi tedaj, ko konkretna oseba, ki je že dalj časa uporabljala določeno
drogo nenadoma preneha z njeno uporabo, in je značilen za posamezno
vrsto in se zato med seboj tudi razlikujejo; http://www.uradzadroge.gov.si/uporab/opiati/odtegnitvena_kriza/
3.
Načini uporabe droge
 |
Njuhanje
pri tem načinu si uporabnik drogo, ki je v obliki prahu s
posebno cevko potegne v nosnico. Tu se resorbira v nosno sluznico
in preko venskega pleteža pripotuje v možgane, kjer po
začne po nekaj sekundah učinkovati. |
 |
Kajenje
na foliji drogo namestijo uporabniki na folijo, pod katero prižgejo
ogenj in jo segrevajo. Hlape, ki se pri tem ,sproščajo,
nato inhalirajo. Droga vstopa preko pljučnega sistema v telo
in tam ustrezno učinkuje. |
 |
Kajenje
opij se je pogosto kadil preko pip ali preko vodne pipe. Ljudje
inhalirajo dim tako kot pri cigareti preko pljuč, kjer se
heroin resorbira v telo. |
 |
Injiciranje
droga se injicira s pomočjo kovinske igle. To so odkrili
in začeli uporabljati v sredini 19. stoletja,/ v času
krimske vojne. |
 |
Pitje
tekočine nekatere droge se lahko tudi pijejo v obliki
čaja (čaj iz makovih glavic) ali se zaužijejo
kot kolač (kolač iz marihuane). |
 |
Tablete
nekatera zdravila kot je npr. metadon, lahko postanejo tudi nevarna
droga, če se ne uporabljajo v zdravstvene namene pod strogo
kontrolo zdravnika. |
 |
Transkutani
preparati na tržišču je mogoče dobiti
tudi preparate opijatov, ki se lahko resorbirajo preko kože.
|
4.
Nekatere posledice uporabe droge
 |
Odvisnost
najpogostejša posledica je razvoj odvisnosti od določene
droge. Ta ima socialno, psihološko in biološko razsežnost.
Značilno zanjo je, da človek brez nje preprosto ne
more več živeti in da mora pač na vsak način
do nje priti in s tem potešiti željo po njej. |
 |
Okužbe
z nevarnimi klicami zaradi načina uporabe drog z okuženim priborom
prihaja lahko do hudih okužb z virusom hepatitisa C, B, HIV, tuberkuloze,
malarije itd.. Možna je tudi okužba krvi (sepsa) z različnimi patogenimi
bakterijami; http://www.gov.si/ivz/zzvce/aids.htm
|
 |
Ostali
zdravstveni problemi droge oslabijo imunski sistem, s čimer
je telo veliko bolj izpostavljeno različnim nalezljivim obolenjem,
pri uporabnikih heroina so pogosta zaprtja, prebavne motnje, trebušni
krči, znojenje, visoka temperatura, mrzlica, ježenje
dlak, slabosti, poškodbe ven in podkožja, motnje spanja
itd.. |
 |
Socialna
izločenost uporaba drog povzroča tudi socialno
izločenost uporabnikov drog. Sami uporabniki živijo
v svoji družbeni podskupini in se le redko družijo z ostalimi
skupinami. Ob tem pa je tudi značilno, da se jih ostali ljudje
izogibajo. V Sloveniji še vedno pomeni odvisnost od opijatov
družbeno nesprejemljivo bolezen, zato družba odvisnike
odriva na obrobje. |
 |
Kriminalna
kariera zaradi vse večjih potreb po drogah je odvisna
oseba prisiljena poseči tudi po nelegalnih načinih
pridobivanja denarja s krajo in drugimi nezakonitimi početji.
Vse to jo pripelje v nasprotje z zakonom in če se ne odloči
za zdravljenje, mnogokrat konča na sodišču in
v zaporih. |
 |
Izguba
redne zaposlitve osebe odvisne od drog pogosto izgubijo redno
zaposlitev. V veliki nevarnosti so za izgubo službe tedaj,
ko delodajalec izve za njihovo odvisnost, zato skušajo na vse
načine skriti svojo bolezen. |
 |
Nenadna
zastrupitev z drogo nenadna zastrupitev z drogo je dokaj pogost
pojav med uporabniki. Ob tem gre najpogosteje za zastrupitev z več
drogami hkrati, kjer je največkrat prisoten alkohol. |
5.
Uporaba drog v slovenskem prostoru
V prvih devetdesetih
letih prejšnjega stoletja je bila uporaba drog predvsem problematična
na področju Primorske. Kasneje se je
ta pojavila še v Mariboru in Ljubljani. Danes so se z njo srečala
že vsa slovenska mesta, ni pa neznana tudi podeželskim skupnostim.
6.
Prva pomoč pri zastrupitvi z drogami
Osebo, ki je zaužila
preveliko količino drog, je potrebno čimprej prepeljati
k zdravniku ali poklicati urgentno službo prve medicinske pomoči.
Le zdravnik, ki ima s seboj ustrezna zdravila, z njimi lahko zelo uspešno
prepreči smrt.
Pri nezavestni
osebi pa je potrebno poskrbeti za sprostitev dihalnih poti in
če je potrebno nuditi tudi umetno dihanje in masažo srca.
Osebo, ki diha in je v nezavesti, je potrebno položiti v položaj
za nezavestnega.
7.
Ukrepi na področju prepovedanih drog
Preventivni
ukrepi: Njihov cilj je zmanjšati uporabo
drog in škodo, ki nastane zaradi njih. Preventivne ukrepe delimo
na:
 |
Primarno
preventivo izvajamo jo s pomočjo predavanj, dobrih zgledov ter
intervencijskih programov med populacijo, ki še ne uporablja droge.
Populacijo želimo seznaniti z nevarnostmi, ki jih povzroča, z željo,
da bi se je čimveč odločilo za abstinenco; http://www.uradzadroge.gov.si/predst/dejavnosti/doma/vetervlaseh/
|
 |
Sekundarna
preventiva predstavlja preventivno delo, kjer delamo z rizičnimi
osebami. S posebnimi programi jim skušamo pomagati, da ne bodo
uporabljali drog, čeprav so jih morda že poizkusili.
|
 |
Tercialna
preventiva (harm reduction programi) preventivo izvajamo med
uporabniki jih skušamo naučiti, da bi uporabljali droge
na manj nevaren način. Tako poskušamo naučiti
kadilce cigaret, da uporabljajo le tiste cigarete, ki imajo filtre
itd. Uporabnike drog učimo, kako naj si jih varno injicirajo,
da ne bi prišlo do večjih okvar zdravja. Urejajo se
sobe za varno injiciranje drog itd.. Pomembna metoda dela je terensko
delo med uporabniki; v njihovem okolju jih skušamo učiti,
kako preživeti kljub nevarnostim, katerim so izpostavljeni.
|
Zdravljenje
 |
Zdravljenje
se v Sloveniji izvaja v zdravstvenih ustanovah, kjer so zdravniki
nosilci zdravstvenih aktivnosti. Najbolj znana programa v Sloveniji
sta Mreža centrov za
preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih
drog in Center za zdravljenje odvisnih, kjer izvajajo tudi detoksikacijski
program. Med ostalimi programi, ki potekajo v Mreži centrov,
je najbolj znan program metadonskega vzdrževanja. Znan po
vsem svetu.
|
 |
 |
Socialna
obravnava: socialna obravnava se izvaja v posameznih programih,
med katere sodijo terapevtska skupnost, dnevni center, terensko
delo, svetovanje itd. |
 |
Skrb
za osebo, odvisno od drog, po zdravljenju: ti programi so usmerjeni
v preprečevanje ponovnega zagona bolezni in urejanje socialnih
pogojev za normalno življenje, med katere sodi dodatno šolanje,
iskanje zaposlitve, iskanje stanovanja itd. |
 |
Ukrepi
na področju represije: z zakonom je prepovedana proizvodnja
in preprodaja drog. Hkrati je tudi prepovedano omogočanje
uživanje droge. Nadzor nad tem izvajajo represivni organi (policija,
carina). |
 |
8.
Pomoč pri odvisnosti
V slovenskem prostoru se
je v zadnjih letih razvilo zelo veliko število programov, kjer
lahko vsakdo dobi pomoč ali vsaj prvo informacijo, kako naj začne reševati
nastale težave.
PROJEKT
ČLOVEK
|