ZADOVOLJITEV OSNOVNIH POTREB IN ZDRAVO OKOLJE ŽIVLJENJSKI STILI KAKO OKOLJE VZPODBUJA ALI ZAVIRA ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA
Človek se rodi z dedno zasnovo, ki uravnava njegovo rast in razvoj ter mu podeli v genih zapisan potencial. Največja možna telesna višina je določena z ustreznim genom, vendar bodo vplivi iz okolja, kot so podhranjenost ali ponavljajoče se okužbe, rast močno zavrli. Številne dedne bolezni so neozdravljive, ker zaenkrat genetiki pri ljudeh še ne zamenjujejo genov za bolezen z zdravimi geni. Celo poapnenje žil je deloma dedno pogojeno. Vplivi okolja in način življenja tako dedno bolezen izredno poslabšajo ali pa njen potek upočasnijo in ublažijo znake. Zdravo življenje nam omogoča, da kljub dednim zasnovam za poapnenje arterij v jedrih naših celic v pozno starost ohranimo telesno, duševno zdravje in dobro počutje. Tvegan način življenja pa pospeši nastanek in razvoj ateroskleroze, ki povzroči prezgodnje staranje in popuščanje številnih organov in človeka v celoti. ZADOVOLJITEV OSNOVNIH POTREB IN ZDRAVO OKOLJE Okolje, v katerem živimo, vpliva na naše zdravje. Kvaliteta zraka je odvisna od primesi. Najbolj nevarne so snovi, ki so posledica obratovanja industrije in gospodinjskih kurišč, izpušni plini avtomobilov in prah. Vsebujejo žveplove in dušikove okside, dim, prah in hlapne organske spojine. Onesnažen zrak najbolj škodi otrokom. Astma, kronični bronhitis in rak so bolezni, ki jih povzročajo in poslabšajo med drugimi povzročitelji tudi primesi v zraku industrijskih središč in velikih mest. Smog nastane zaradi delovanja sončnih žarkov na avtomobilske izpušne pline. Mesta, ki so zmanjšala koncentracije smoga, so občutno izboljšala zdravstveno stanje svojih meščanov. Neoporečna pitna voda preprečuje nalezljive bolezni, ki so nekoč kosile med prebivalci mest z neurejenim odvajanjem odplak. Poleg bolezenskih bakterij in virusov, vsebuje onesnažena voda težke kovine, sredstva za zatiranje plevelov in uničevanje škodljivcev kmetijskih rastlin, dušikove spojine, ipd. Čista in vsestransko neoporečna voda iz pipe je dragocen vir zdravja, ki ga moramo skrbno varovati. Tudi voda za rekreacijo mora biti zdravju neškodljiva. Številne reke in potoki so onesnaženi in neprimerni za kopanje. Takšne ekološke katastrofe zmanjšujejo kvaliteto našega življenja. Vlažna in mrzla stanovanja povzročajo predvsem pri otrocih bolezni dihal. Premajhna bivališča, prenapolnjena s stanovalci, vplivajo na duševno počutje in bolezni se med sostanovalci hitro širijo. Veliki stanovanjski bloki so sicer topli in suhi, vendar so lahko mesta medsebojne odtujenosti, izolacije in osamljenosti. Stolpnica s pokvarjenim dvigalom lahko postane zapor za ljudi, ki ne zmorejo stopnic. Skrbno načrtovana gradnja stanovanj mora poleg fizične varnosti omogočiti tudi razvoj resnične skupnosti stanovalcev, ki imajo občutek, da nadzorujejo svoje bivanjsko okolje. Transportna sredstva so naprave, s katerimi spreminjamo lokacije. Avtomobili so za voznika udobni in relativno varni ob pravilni in zmerni uporabi. Bolj ogroženi so drugi udeleženci v prometu, kot so pešci, kolesarji in motoristi. Pretirana uporaba prevoznih sredstev pa seveda zmanjšuje telesno gibanje voznikov. Široke ceste s hrupom, prahom in izpušnimi plini so vir raznih vrst onesnaženja. Javna transportna sredstva so manjše breme za okolje in družbo, vendar slabo vplivajo na zdravje potnikov s prenapolnjenostjo, predolgim čakanjem v slabem vremenu nanja in z zamudami. Pešci in kolesarji naj bi uporabljali najbolj zdrav način transporta. Vendar so omejeni s prevelikimi razdaljami in izpostavljeni nesrečam. Cone za pešce in kolesarje zmanjšujejo tveganje nesreč v velikih mestih. Zaščitne čelade motoristov blažijo hude poškodbe glave, ki so pogost vzrok invalidnosti mladostnikov in starejših. Podobne čelade priporočajo tudi za kolesarje. Velika večina ljudi preživi dobršen del svojega življenja na delovnem mestu. Zakonodaja ščiti delavce pred škodljivimi vplivi na delovnem mestu. Delodajalci morajo poskrbeti za varno delovno okolje. Projekt WHO Zdravje za vse do leta 2000 vključuje med drugimi projekti promocije zdravja tudi zaščito delavcev pred kemičnimi, fizikalnimi in biološkimi škodljivostmi, metode odpravljanja škodljivih snovi in postopkov iz delovnih procesov in posebno skrb za najbolj izpostavljene delavce.
Onesnaževanje okolja je problem cele Zemlje. Ozonske luknje povezujejo s kožnim rakom. Učinek tople grede segreva zemeljsko ozračje in spreminja podnebne razmere. Kisel dež uničuje rastje v največjih industrijskih državah. Splošna ali globalna onesnaženost Zemlje bo v bližnji prihodnosti nedvomno močno vplivala na zdravje prebivalcev. Zdrav človek potrebuje živila, ki zagotavljajo dovolj energije in nujno potrebnih beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov ter vitaminov, mineralov in vlaknin. Taka prehrana vzdržuje primerno telesno zgradbo in omogoča vsakodnevno telesno aktivnost. Pri otrocih zdrava prehrana omogoča rast in telesni ter duševni razvoj. Hranimo se neustrezno Primerna in biološko kvalitetna hrana omogoča nosečnicam zdravo nosečnost in normalen razvoj ploda, doječim materam pa uspešno dojenje in zdravega odpornega otroka. Veliki predeli sveta trpijo zaradi pomanjkanja hrane. Pri nas pa je največja težava v neustrezni in neuravnoteženi preobilni prehrani. Zdrava živila morajo biti kvalitetna, neoporečna glede bolezenske bakterijske, glivične in zajedalske okužbe in brez strupov iz pridelave ali skladiščenja. Pridelovanje hrane na onesnaženih in okuženih poljih privede do velikih okvar zdravja ljudi, ki tako hrano uživajo. Hranjenje surovih živil v gospodinjstvih in priprava v kuhinjah ter shranjevanje že pripravljenih jedi morajo biti pravilna, da se hrana ne pokvari in okuži. Civilizacijske bolezni Uravnotežena zdrava dieta zagotavlja vzdrževanje idealne telesne mase, pokrivanje energetskih potreb telesa iz polnovrednih ogljikovih hidratov in manj iz maščob, priporočene dnevne odmerke vitaminov in mineralov, kvalitetne beljakovine in dovolj vlaknin. Običajna slovenska prehrana vsebuje preveč maščob, prečiščenih sladkorjev in moke in premalo zelenjave, sadja in balastnih snovi. Sladkorno bolezen, bolezni srca in obtočil, povezanih s poapnenjem arterij, srčni infarkt in možgansko kap prištevamo med tako imenovane civilizacijske bolezni, ki jih povzroča med drugim tudi nepravilna prehrana. Vzdrževanje primerne telesne mase Zmanjšajmo debelost Debelost je prekomerna masa maščobnega tkiva in je problem današnjega časa. Ocenjujejo, da je v Sloveniji dobra tretjina ljudi predebelih. Idealna telesna masa posameznika je tista, pri kateri je najmanj tveganja za bolezni, ki jih debelost povzroča ali poslabša. Odvisna je od spola, telesne višine, telesne zgradbe in številnih drugih dejavnikov. 10% večja masa od priporočene ali idealne že pomeni zmerno debelost. Številne bolezni so povezane z debelostjo. Poapnenje žil in z njim povezani zapleti bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, žolčni kamni, obolenja sklepov in zapleti po operacijah so pri debelih pogostejši. Vzroki debelosti so dednost, premalo gibanja, čustvene stiske, ki jih ljudje blažijo s pretiranimi količinami hrane. Preprosto pravilo pravi, da uravnavamo telesno maso, ko izenačujemo vnos energije in hrane s porabo.
Na eni strani je vedno več debelih, na drugi pa sodobna merila lepote zahtevajo pretirano vitkost, ki že meji na podhranjenost. Veliko nesrečnih ljudi se celo življenje ubada s shujševalnimi dietami, ker želijo biti podobni lepotnim idealom, ki so jim genetsko popolnoma različni. Tudi podhranjenost in velika ter hitra nihanja telesne mase prinašajo bolezni in povečano tveganje za zaplete. Stroge shujševalne kure povzročajo pomanjkanja vitaminov, izgubo mišične mase in zmanjšano odpornost na bolezni. Najnovejša metoda izračunavanja idealne telesne mase pravi, da naj 150 cm visoka odrasla ženska nežne zgradbe tehta 45 kg. Vsakih dodatnih 2,5 centimetrov višine prinese 2,25 kg. Ženska močne konstitucije lahko tehta 10% več. 150 cm visok odrasel moški nežne konstitucije lahko tehta 48 kg. Na vsakih 2,5 cm dodatne višine lahko pridobi 2,7 kg. Moški močne zgradbe tehta 10% več. Kajenje
Najpogostejša razvada je kajenje. Kajenje povezujemo z nastankom bolezni srca in žilja, kroničnim bronhitisom, astmo, končno dihalno stisko in odpovedjo pljuč, pljučnim rakom, pogostimi okužbami zgornjih dihalnih poti, vnetjem želodčne sluznice, želodčno razjedo in razjedo dvanajstnika, rakom sečnega mehurja, osteoporozo, zvišanim krvnim trakom in nizko porodno težo otrok mater kadilk. Kljub temu ogromno ljudi kadi, ker z daljšanjem kadilskega staža postajajo telesno odvisni od nikotina in psihično odvisni od cigaret. Pasivno kajenje je vdihavanje cigaretnega dima iz okolja, v katerem živi nekadilec. Otroci staršev kadilcev pogosteje obolevajo za okužbami dihal in srednjega ušesa. Tveganje za našteta obolenja je pri pasivnih kadilcih veliko, vendar nekoliko manjše kot pri aktivnih kadilcih. Nepazljivost in pozabljivost pri odmetavanju gorečih cigaret povzročata požare in opekline, ki jih ni tako malo. Ozaveščanje Alkoholizem je eden od dejavnikov življenskega stila, ki izrazito slabša zdravstveno stanje. Tako kot kajenje tudi alkohol vpliva na vsak organ in tkivo v telesu in povzroča številne bolezni. Alkoholizem je kljub hudim posledicam družbeno bolj sprejemljiv kot drugi dejavniki tveganega načina življenja. Posamezniki in družba imajo od proizvodnje in prodaje ter uživanja alkoholnih pijač prihodke in določene dobičke. Zato je ozaveščanje o nevarnostih in posledicah alkoholizma bolj usmerjeno v promocijo zmernega pitja kot v prepoved alkohola. Svetovna zdravstvena organizacija deli ljudi glede na količino zaužitega alkohola na tiste, ki ne pijejo, pivce z majhnim tveganjem za alkoholizem in pivce z večjim in velikim tveganjem. Posledice alkoholizma Posledice alkoholizma so povezane z neposrednim uživanjem in delovanjem alkohola na možgane (akutna zastrupitev s komo in kasnejše propadanje možganovine), z okvarami živcev, težavami z vnetjem želodčne sluznice, prebavnimi motnjami, cirozo jeter, okvaro srca, povečanim tveganjem za poškodbe glave in vpletenostjo v prometne nesreče in nasilna dejanja, s samomori, ki so pri nas tako pogosti, da Slovenci sodimo v vrh evropske tragične statistike. Alkoholizem povzroča impotenco in neplodnost pri moških in motnje menstruacijskega ciklusa pri ženskah. Nekatere vrste raka v ustni votlini in na prebavilih povezujejo z alkoholizmom. Težave na delovnem mestu, v družini, družbi in številna kriminalna dejanja so neločljivo povezana s pretiranim uživanjem alkohola. Lažni svetovi Droge so snovi, ki spreminjajo čutne in čustvene zaznave. Zato jim pravimo psihoaktivne snovi. Droge so lahko poživila, pomirjevala, sredstva za lajšanje bolečin, vse kemične spojine, ki naredijo zaznavanje sveta lepše, kot je to v resnici. Ko sprašujemo odvisnike, kako so zabredli v narkomanijo, jih večina odgovarja, da so drogo potrebovali, da jim je hitro in brez napora olajšala stiske, konflikte, težave in slabo počutje. Droga je zelo hitro delujoče zdravilo, ki navidezno odpravi problem in naredi neprijazen svet rožnat in poln ugodja. Vendar je olajšanje le tako dolgo, kolikor traja učinek droge. Prav tako hitro sledi povratek v neprijazno realnost in nerešene probleme. Da bi spet prišli do zelo dobrega počutja, je potrebno ponovno poiskati drogo in se omamiti. Tako se za doseganje nekaj trenutkov užitka začnejo kopičiti stari in vedno novi problemi, ki niso nikoli ustrezno rešeni. Začarani krog je sklenjen. Starši v boju proti omami Preprečevanje bolezni odvisnosti se začenja v družini. Starši so majhnemu otroku vzor, ki ga posnema. Vedenje staršev v stiski in načini reševanja problemov so otrokova prva šola. Oče, ki se v obupu napije, in mati, ki redno uživa pomirjevala, otroku pokažeta vzorec reševanja stisk. Otrok drugega načina ne pozna in si bo tako vedenje zapomnil. Šola je s svojimi programi preprečevanja narkomanije sicer koristna vzgojna institucija, vendar so vedenjski vzorci v otroku že zasidrani. Starši so prvi, ki morajo svojim otrokom pokazati, kako se problemi rešujejo učinkovito in dokončno. Nihče ne more naših otrok obvarovati pred težavami, krivicami, zavrnitvami, izgubami in konflikti. Lahko pa jih naučimo, kako reševati stiske brez umetne blaženosti v omami.
Hoja Zgradba človeškega telesa je namenjena gibanju. Najbolj naravno gibanje je pri človeku hoja. Telesna aktivnost pravzaprav spremlja človeka od rojstva do smrti. Že plod v maternici plava v plodovnici in se giblje. Dojenček in otrok nujno potrebujeta svobodo gibanja za normalen telesni in duševni razvoj. Poleg hoje ljudje najbolj uživajo v plavanju in teku. Številni športi ohranjajo gibljivost sklepov in mišično moč. Vzgojni vidiki športov so razvoj vzdržljivosti, vztrajnosti in uspešnega premagovanja ovir in neuspehov. Vendar se ni potrebno vsem ljudem ukvarjati s pravimi športi, da bi se dobro počutili in ostali zdravi. Vsakodnevne telesne aktivnosti, kot so hoja po stopnicah namesto vožnje z dvigalom, hoja v naravo, hoditi peš po opravkih, namesto vožnje z avomobilom, delo na vrtu, včasih celo pospravljanje stanovanja, so telesna vadba. Gibanje, ki nam je v veselje in zabavo, nas privlači in se ga težko odrečemo. Dobra družba in užitek ob določeni telesni aktivnosti povečata motivacijo. Posledice negibanja
Sedeč način življenja pogojuje nekatere bolezni, od poapnenja žil do osteoporoze. Sedenje v šoli in na delovnem mestu se danes pogosto nadaljuje v ležanje ne kavču pred televizorjem. Otroško željo po neomejenem gibanju bi morali starši in šolniki vzpodbujati in ne omejevati. Tako bi se veselje do telesne vadbe ohranilo do pozne starosti. Ne tvegati! Spolnost je del življenskega stila, ki lahko pomaga k srečnemu življenju ali pa povzroča bolezni in nesrečo. Tveganja za zdravje z nekaterimi spolnimi praksami so številna. Najpomembnejša so nezaželjena nosečnost mladostnic in zrelih žensk, spolno prenosljive bolezni, vključno z aidsom, in spolno nasilje. Otrok je vir neizmernega veselja v družini, če je zaželjen. Nezaželjeno dete pa se včasih sooča s tveganjem, da ne bo ljubljeno. Morda ga bo mati celo odklonila. Prekinitve nosečnosti niso brez tveganja za telesno in duševno zdravje žensk. Kontracepcija Zato je toliko pomembnejša kontracepcija, ki mora biti dostopna vsem dekletom in ženskam v obdobju rodnosti. Najbolj preprosta metoda je kondom, ki ne varuje samo pred neželjeno nosečnostjo, ampak tudi pred veliko večino spolnih bolezni. Prav kondomi so vedno na razpolago in mladi jih poznajo. Nekatere metode preprečevanja zanositve pa bo lahko predpisal samo zdravnik. Aids Spolno prenosljive bolezni se širijo z razno- in istospolnimi stiki. Pred pojavom aidsa je bila velika večina teh bolezni ozdravljiva. Aids je obrnil običajne spolne prakse hetero- in homoseksualcev na glavo in ljudje smo se začeli ozaveščati posledic tvegane spolnosti. Bolezen je zaenkrat neozdravljiva in še vedno konča s prezgodnjo smtrjo. Spolne prakse, ki zmanjšujejo izmenjavo telesnih tekočin na najmanjšo možno mero, so malo tvegane.Kondomi varujejo pred okužbo, vendar ne popolno. Spolno nasilje
Spolno nasilje v družinah in zloraba otrok sta vzroka dolgotrajnih in pogosto celo življenje trajajočih zdravstvenih težav žrtev. Telesne rane se zacelijo neprimerno prej kot duševne. Zavračanje lastnega telesa, izredno nizka stopnja samozavesti in samospoštovanja, neželjene nosečnosti in druge hude posledice zlorab so spremljajoče trpljenje žrtev, ki nikomur izmed nas ne daje pravice, da bi si namenoma zatiskali oči pred vzroki. Pravočasno iskanje zdravniške pomoči Zgodnja diagnostika Ogromno ljudi na svetu je brez takojšnje medicinske pomoči. To velja za nerazvite predele sveta. Naše zdravstvo sodi v strokovni vrh Evrope in je vsakemu državljanu dostopno brez ovir. Pravočasno iskanje zdravstvene pomoči pomeni pregled in zgodnjo diagnostiko. Ozaveščanje ljudi o znakih hudih bolezni je namenjeno prav pravočasnemu odkrivanju bolezni, takojšnjemu zdravljenju in hitri ter po možnosti popolni ozdravitvi. Zdravstvena vzgoja
Pravočasna odločitev za zdravniški pregled pomeni pogosto manj invazivne in za bolnika manj mučne metode zdravljenja, veliko večjo možnost preživetja, boljše rezultate zdravljenja in ozdravitev in zmanjšano ali celo odsotno invalidnost. Zdravstvena vzgoja velikih zdravstvenih institucij in zavodov je namenjena podajanju ustreznih informacij in prepoznavanju nevarnosti bolezni, da ljudje z znaki bolezni poiščejo pomoč. KAKO OKOLJE VZPODBUJA ALI ZAVIRA ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA Izpostavljeni mladostniki Izbiro življenjskega stila narekujejo poleg osebne izbire tudi vplivi iz okolja in družbe. Včasih so ti zunanji pritiski tako močni, da si človek zdravega načina življenja ne more privoščiti. Izjemna revščina ne zagotavlja toplega in varnega stanovanja in zdrave kvalitetne hrane. Pritiski sovrstnikov in želja pripadati določeni družbeni skupini so za mladostnika tako hudi, da pogosto vsaj poskusi cigareto ali drogo, čeprav mu ne prija. Finančne stiske in nezaposlenost onemogočata marsikatero načelo zdravega življenja. Kulturno okolje, v katerem živimo, narekuje lastna pravila, ki so zdravemu življenskemu stilu lahko nasprotna. Toleranca do pretiranega pitja alkoholnih pijač je pri nas eden od pomembnih vzrokov cele armade alkoholikov vseh starosti in obeh spolov. Ne nasedati reklamnim sporočilom Številna reklamna sporočila, ki so namenjena izključno povečani prodaji in večjim zaslužkom proizvajalcev in trgovcev, narekujejo nezdrav način življenja. Žaljivi napisi, izjave in diskriminacija določenih družbenih skupin vzbujajo nelagodje, strah in slabo psihično počutje pripadnikov teh skupin. Neurejene razmere v državah, nered, načelo prevlade moči nad šibkimi pomembno vplivajo na zdravje prebivalcev. Stres
Moderno življenje je stresno. Sam stres je po definiciji vsestranska pripravljenost na akcijo in je koristen za življenje in preživetje. Stres omogoči hitri živali beg in lačni ujeti plen. Ko je dejanje izvršeno, stres preneha in nastopi sprostitev. Moderen človek, ki je kot najbolj inteligentno bitje narave povzročil nenehen napredek, razvoj, visoko tehnologijo, vsakdanjo naglico in borbo za položaj in mesto v družbi, plačuje svoje dosežke s kroničnim stresom. Življenje je postalo tako hitro, da človek nima več časa za sprostitev in obnavljanje psihične in fizične izčrpanosti . Nenehno stanje pripravljenosti povzroča tako imenovane bolezni civilizacije, duševne motnje in zmanjšano odpornost proti boleznim.
|