Kaj je aids? Kaj je okužba s HIV? Kako se prenaša okužba s HIV? Dejavniki tveganja pri prenašanju okužbe s HIV s spolnimi odnosi. Kako se ne moremo okužiti s HIV? Kako se zavarovati pred okužbo s HIV pri spolnih odnosih? Kako se zavarovati pred okužbo s HIV z okuženimi iglami? Zaščita otrok pred okužbo s HIV. Testiranje. Razširjenost okužbe s HIV. Koristni naslovi oziroma telefoni. 1. Kaj je aids?
Bolezen je posledica okužbe s HIV, virusom človeške imunske pomanjkljivosti. Aids, sindrom pridobljene imunske pomankljivosti (v angleščini Acquired Immune Deficiency Syndromme), je hudo, običajno smrtno obolenje. Bolezen lahko poteka z različnimi oportunističnimi okužbami (npr.: pljučnico, povzročeno s Pneumocistis carinii, tuberkulozo), rakavimi obolenji (npr.: Kapošijev sarkom, limfom), bolezenskimi znaki prizadetosti živčnega sistema (npr.: demenco) ali pa s splošnim telesnim propadom in hujšanjem.
HIV, virus človeške imunske pomankljivosti (v angleščini Humman Immunodefficiency Virus), napade in uniči določene bele krvničke, ki so pomembne za odpornost proti nalezljivim boleznim in nekaterim rakavim obolenjem. V povprečju se aids razvije kakšnih 10 let po okužbi. Tako večina okuženih s HIV dolga leta živi brez bolezenskih znakov, a vseeno lahko okuži druge.
Bolezenski znaki so lahko zelo različni. Med njimi so: povišana telesna temperatura, povečane bezgavke, izpuščaj, dolgotrajne driske, kašelj, hujšanje, utrujenost, kožne spremembe, izguba teka; http://www.gov.si/ivz/zzvce/aids.htm Oseba, okužena s HIV, lahko izgleda popolnoma zdrava, nima nobenih bolezenskih težav in se morda sploh ne zaveda svoje okužbe. 3. Kako se prenaša okužba s HIV? Okužba s HIV se lahko prenese z nezaščitenimi spolnimi odnosi z okuženo osebo, to je pri vaginalnih, oralnih in analnih spolnih odnosih brez kondoma. Lahko gre za spolne odnose med moškimi in ženskami ali pa spolne odnose med moškimi. Kako veliko je tveganje okužbe pri enem samem nezaščitenem spolnem odnosu, je odvisno od več dejavnikov tveganja. Ti so: verjetnosti, da je okužena partnerka oziroma da je okužen partner, vrste spolnega odnosa, količine virusov v krvi in spolnih izločkih (spermi, nožničnih izločkih ali izločkih materničnega vratu) ter prisotnosti drugih spolno prenosljivih bolezni.
Okužba s HIV se lahko prenese tudi z okužene matere na otroka pred porodom, mednjim ali po njem z dojenjem. Zato se bodo morda okužene nosečnice odločile za umetno prekinitev nosečnosti. Sicer pa se tveganje okužbe novorojenca lahko precej omeji s protiretrovirusnim zdravljenjem in z opustitvijo dojenja.
Okužba se lahko prenese ob prejetju krvi okužene s HIV.
V Sloveniji tveganja te vrste skoraj ni, ker so darovalci krvi izbrani tako, da je verjetnost, da bi bili okuženi, zelo majhna, in se vsa darovana kri testira na protitelesa proti HIV.
Okužba s HIV je možna tudi pri presaditvi tkiv ali organov in umetni osemenitvi s semensko tekočino okuženih darovalcev. V Sloveniji se tudi vsi ti darovalci testirajo na okužbo s HIV; http://www.gov.si/ivz/zzvce/aids.htm 4. Dejavniki tveganja pri prenašanju okužbe s HIV s spolnimi odnosi V različnih geografskih področjih so verjetnosti, da je naključni spolni partner ali partnerka okužen oziroma okužena zelo različna. Poleg tega je delež okuženih s HIV pogojen s pripadnostjo različnim vedenjskim skupinam, kot so npr.: "običajno" heteroseksualno aktivno prebivalstvo, moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, prostitutke, injicirajoči uživalci nedovoljenih drog. Na splošno velja, več ko imaš spolnih partnerk ali partnerjev, bolj je verjetno, da boš naletel na osebo, ki je okužena s HIV, in več ko imaš s to osebo nezaščitenih spolnih odnosov, bolj zagotovo se boš okužil. Okužba s HIV se lahko prenese pri vseh vrstah nezaščitenih spolnih odnosov z okuženo osebo, kjer okužene telesne tekočine ali izločki pridejo v neposreden stik s sluznicami (v zadnjiku, nožnici, sečnici in ustih). Tveganje je največje pri analnih spolnih odnosih in manjše pri vaginalnih. Nezaščiteni oralni spolni odnosi so najmanj tvegani, vendar vseeno tvegani, predvsem, če je sluznica v ustih in žrelu poškodovana (npr.: pri krvavečih dlesnih, razjedah in okužbah v žrelu). Tveganje zelo omejimo (čeprav ne popolnoma) z dosledno in pravilno uporabo kondomov.
Če se omejite na spolne prakse, kot so ljubkovanje, masiranje in masturbacija, boste varnejši, vendar le, če spolni izločki ne pridejo v stik z vašimi sluznicami ali poškodovano kožo. Tudi poljubljanje, pri katerem ne pride do velike izmenjave sline, ki lahko vsebuje kri, je relativno varno. Seveda pa je absolutno varna le abstinenca. Prenos okužbe s HIV pri poljubljanju ni bil nikoli dokazan, čeprav slina okuženih lahko vsebuje nekaj virusa. Ne glede na to, teoretično tvegamo pri globokem poljubljanju predvsem, če bi bila slini primešana kri (npr.: zaradi poškodb na dlesnih). Samozadovoljevanje (masturbacija) ni tvegano. Pri medsebojni masturbaciji pa bi se lahko okužili le, če bi spolni izločki prišli v stik s sluznicami ali poškodovano kožo. Tveganje okužbe je pogojeno tudi s količino virusov pri okuženem partnerju ali partnerki. Okuženi s HIV postanejo bolj kužni, ko bolezen napreduje, ko se že pojavljajo bolezenski znaki in se razvije aids. Količina virusa je velika tudi v prvih tednih po okužbi, še pred serokonverzijo, to je pojavom protiteles proti HIV. Nezdravljene druge spolno prenosljive okužbe, na primer gonoreja, klamidijske okužbe, sifilis, genitalni herpes, lahko povečajo tveganje za okužbo s HIV. 5. Kako se ne moremo okužiti s HIV?
6. Kako se zavarovati pred okužbo s HIV pri spolnih odnosih?
Poznajte partnerke oziroma partnerje. Ne glede na to, ali ste moški ali ženska, heteroseksualno ali homoseksualno usmerjeni, bo tveganje, da se okužite s HIV, odvisno od verjetnosti, da je oseba, s katero imate spolne odnose, okužena. Tveganje je večje, če si je ta oseba kdaj injicirala nedovoljene droge, imela nezaščitene homoseksualne spolne odnose s številnimi naključnimi moškimi partnerji, imela nezaščitene heteroseksualne spolne odnose s številnimi naključnimi partnerji, nezaščitene heteroseksualne spolne odnose z osebami iz držav, kjer je zelo veliko ljudi, okuženih s HIV, ali pa je sama iz države, kjer je zelo veliko okuženih. Če ne poznate 'spolne' preteklosti svoje partnerke ali partnerja, tudi tvegate. Pravilna uporaba kondoma; http://www.unaids.org/hivaidsinfo/faq/condom.html
O kondomih morate vedeti naslednje:
Da bi se zaščitili, vedno in pravilno uporabite kondom. 7. Kako se zavarovati pred okužbo s HIV z okuženimi iglami?Izogibajte se postopkom prebadanja kože, kjer se uporabljajo nesterilni inštrumenti in celo inštrumenti za enkratno uporabo, na primer pri prebadanju ušesnih mečic ali drugih delov telesa, tetoviranju, akupunkturi, ker lahko tvegate okužbo s HIV. Tveganje je večje v okoljih, kjer je okužba s HIV pogosta. Če razmišljate o teh posegih, vprašajte, ali so potrebni inštrumenti pravilno sterilizirani. V kolikor sterilizacija s suho vročino ali paro pod pritiskom ni možna, se lahko inštumenti dezinficirajo z vretjem.
Souporaba pribora (igel, brizg) pri injiciranju nedovoljenih drog med uživalci v mnogih državah pogojuje zelo hitro širjenje okužb s HIV. Okužba s HIV je le ena od mnogih neželjenih zdravstvenih posledic, ki lahko povzroča tudi dodatne socialne težave. Injicirajoče uživalce nedovoljenih drog želimo pritegniti v različne programe zdravljenja in rehabilitacije. Za zmanjšanje škode v zvezi s HIV pa je bolj dosegljiv cilj, da uživalce poskusimo vključiti v programe zmanjševanja škode. Tako želimo zmanjšati injiciranje nedovoljenih drog in uporabo nečistega pribora za injiciranje.
8. Zaščita otrok pred okužbo s HIV Starši morajo otrokom posredovati osnovna dejstva v zvezi z okužbo s HIV. Otroci morajo predvsem vedeti, kako se okužba prenaša in kako se lahko zaščitijo. Ker se okužba prenaša preko krvi, se morajo otroci izogibati kakršnimkoli postopkom prebadanja kože in biti previdni, da se ne poškodujejo z nečistimi iglami ali drugimi ostrimi predmeti. Starejši otroci pa morajo vedeti, da se okužba s HIV prenaša z nezaščitenimi spolnimi odnosi in pri souporabi pribora za injiciranje nedovoljenih drog. Vzpodbuditi jih moramo, da se izognejo nevarnosti okužbe.
Otroke moramo vzpodbuditi k sočutnemu in prijaznemu odnosu do okuženih otrok in odraslih in jim zagotoviti, da se v običajnih socialnih odnosih z okuženimi ne morejo okužiti. Če menite, da ste se morda izpostavili okužbi s HIV, se lahko odločite za svetovanje in prostovoljno zaupno ali anonimno testiranje.
Z običajnimi laboratorijskimi preiskavami (testi), s katerimi prepoznamo okužbo s HIV, določamo protitelesa proti HIV v krvi in ne zaznamo virusa. Najobičajnejši test je ELISA (v angleščini Enzyme-Linked Immunosorbent Assay). S posebno prirejenimi ELISA testi lahko protitelesa proti HIV zaznavamo tudi v slini in urinu.
Prva laboratorijska preiskava je pogosto le presejalni test. V kolikor je rezultat negativen, torej test protiteles proti HIV ni zaznal, sklepamo, da oseba ni okužena. Dodatno testiranje običajno ni potrebno. V kolikor pa je rezultat presejalnega testa dvakrat zapored pozitiven, moramo narediti še dodatne, dopolnilne oziroma potrditvene teste (npr.: Western blot, Immunoblot). O testih na protitelesa proti HIV morate vedeti naslednje:
Po oceni Inštituta za varovanje zdravja RS je v Sloveniji okuženih manj kot 1 na 1000 prebivalcev, morda celo samo 1 na 10 000. Največ okuženih je med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi. Med moškimi, okuženimi s heteroseksualnimi spolnimi odnosi, pa je precej takih, ki so se okužili z nezaščitenimi spolnimi odnosi s tujkami na potovanjih ali med bivanjem v državah, kjer je okuženih veliko prebivalcev. Po vseh dosegljivih podatkih se hitro širjenje okužb s HIV še ni začelo med injicirajočimi uživalci drog.
V Evropi se okužbe s HIV kopičijo predvsem med injicirajočimi uživalci nedovoljenih drog, moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, ljudmi iz držav, kjer je veliko okuženih s HIV, oziroma tistimi, ki so se okužili med potovanjem ali bivanjem v državah, kjer je veliko okuženih s HIV in njihovimi spolnimi partnerji.
Po ocenah UNAIDS in Svetovne zdravstvene organizacije naj bi konec leta 1999 na svetu bilo že 34,3 milijone ljudi, okuženih s HIV. Od tega jih več kot 95% živi v državah v razvoju in večina se svoje okužbe ne zaveda. Samo v letu 1999 naj bi se s HIV okužilo 5,4 milijona ljudi, torej 11 vsako minuto. 11. Koristni naslovi oziroma telefoni
|