Ohranjanje telesne dejavnosti, je eden najboljših ukrepov za naše zdravje. Gibanje, pa naj gre za katero koli vrsto športa ne pripomore samo k splošnemu dobremu počutju, ampak krepi tudi druge telesne funkcije od katerih naj omenimo samo ravnotežje in kordinacijo. K ohranjanju dobrega zdravja lahko pomaga skoraj vsaka športna dejavnost. Na tem delu naših spletnih strani naše obiskovalce opozarjamo na nekaj vidikov telesne aktivnosti, ki so temelj zdravemu življenju. 1. Telesna neaktivnost - hipokinezija - zdravju vse bolj škodljiv dejavnik tveganja Negibanje ali pomanjkanje gibanja je v današnjem času vse hujši dejavnik tveganja, ki ogroža naše zdravje. Telesna neaktivnost in sedeč življenjski slog sta najtesneje povezana z zdravju škodljivo povečano telesno težo, z oslabelostjo srca in slabim ožiljem, s povišanim krvnim pritiskom, z odvečnimi in neprimernimi maščobami v krvi, z zmanjšano dihalno sposobnostjo, s sladkorno boleznijo in s splošno zmanjšano odpornostjo proti raznim boleznim; over.net/za_srce/vstop.htm Kot smo že zapisali,
je s pomanjkanjem gibanja zelo povezana nevšečnost, ki ji pravimo debelost.
Telesna aktivnost - nepogrešljiva za mnoge telesne sposobnosti in odpornost organizma in protiutež sedentarnemu načinu življenja Človeški organizem je ustvarjen za gibanje, potrebuje gibanje in ne deluje pravilno, če v vsakdanjem življenju nima dovolj gibanja. Gibanje je izjemno pomemben in celovit dražljaj za telo in duha. Pozitivno vpliva na delovanje in življenjske procese v različnih organih in organskih sistemih, ohranja dobro počutje in primerno zdravstveno stanje. Ljudje, ki se v svojem življenju veliko gibljejo ali veliko ukvarjajo s športom, praviloma prekašajo svoje vrstnike, ki so telesno neaktivni, v mnogih, za življenje pomembnih razsežnostih; http://www.oks-zsz.si/slo_tece.html. Človek, športnik, ki se veliko giblje, ima mnogo več energije kot nešportnik. Ker ima več energije, se pozneje utrudi, zaradi tega je bolj odporen, boljšega razpoloženja in prijetnejši za okolico. Boljša odpornost pomeni manj bolezni in s tem tudi uspešnejše opravljanje različnih obveznosti. 2. Šport - več kot telesna aktivnost - ne zaradi koristi, ampak predvsem zaradi lepot in užitkov Če imamo pri tem, ko omenjamo telesno aktivnost, v mislih predvsem vpliv na gibalne in funkcionalne sposobnosti, imamo pri športni aktivnosti poleg omenjenih v mislih tudi vpliv na čustvene, doživljajske in osebnostne razsežnosti. Seveda imamo pri tem v mislih šport za zdravje, šport za vsakogar, za rekreacijo, torej športno rekreacijo, ne pa tekmovalnega športa, ki stremi k vrhunskim rezultatom.
3. Spreminjanje življenjskega sloga - iz udobja v dinamiko Žal je znake gibalne komoditete opaziti že pri osnovnošolski mladini, s srednjo šolo pa se stanje še poslabša. Zaradi tega je od odraslega človeka težko pričakovati večjo gibalno navdušenost, če se je že v mladosti navadil na minimalno rabo svojih telesnih potencialov. Zaradi telesno neaktivnega življenja se s promocijo zdravega življenjskega sloga ukvarja tudi svetovna zdravstvena organizacija z različnimi programi. Eden od teh je t.i. HEPA - Health Enhancing Physical Activity, pri čemer gre za promocijo gibanja, ki krepi zdravje. Propagirana je zmerna telesna aktivnost, ki je dostopna vsem starostnim in socialnim skupinam in jo prebivalci lahko vključijo v svoj življenjski slog. Hoja in kolesarjenje v službo in domov, plavanje, ples, delo na vrtu so aktivnosti, ki lahko zavestno postanejo del vsakdana. Vsaj pol ure zmernega gibanja dnevno in to vsaj 5 dni v tednu je tista telesna dejavnost, ki že bistveno izboljša zdravje pri tistih, ki so bili prej telesno neaktivni. Kaj lahko dokaj enostavno in hitro spremenimo? Zamenjajmo rabo dvigala s hojo po stopnicah, če smo močno odvisni od avtobusa, stopimo gor ali dol morda postajo prej ali pa dlje, da bomo več hodili, če ne moremo brez avtomobila, ne parkirajmo za vsako ceno tik pred ciljnimi vrati, ampak nekaj 100 metrov stran, da bomo pretegnili zaspane noge. Doma pred TV sprejemnikom lahko, namesto da smo 'zavaljeni' v naslonjač, izvajamo različne krepilne in raztezne vaje ali npr. poganjamo sobno kolo.
5. Različne vadbe, z 'ukradenimi odmori' vred Različne obremenitve, ki smo jim izpostavljeni med delom, načenjajo in utrujajo naše telo in našega duha. Utrujenost je posledica tako fizičnega kot umskega dela. Zadnje čase je utrujenost najpogostnejša zaradi prisilnega in neprimernega stoječega ali sedečega statičnega položaja. Živčni sistem in čutila pa največkrat trpijo zaradi koncentracije, stresnega dela, monotonije, stresnih situacij, neprimerne mikro-klime (ropot, vibracije, strupene snovi, prepih, ...) in odgovornosti. Ker človek enostavno ne more nepretrgoma ves delovni čas prenašati karkoli od navedenega, so med delom predvideni odmori, ki jih pa ne izkoristimo pravilno in večinoma ne zadostujejo za uspešen počitek in obnovo sil. Zaradi tega si zaposleni sami jemljejo dodatne t.i. 'ukradene odmore', s katerimi si skušajo pomagati pri zmanjševanju negativnih posledic dela in delovnega okolja. Mnogi od teh odmorov so podzavestni, saj gre pri tem za npr. refleksno pretegovanje, spremembo statičnega položaja, globoke vzdihe ipd. Bolje pa je, da prekinemo z delom zavestno, še preden pride do podzavestnih reakcij. Vsekakor moramo zamenjati položaj telesa, ki ga zahteva delo. Če je le možno, je dobro zamenjati delovno okolje, stopiti ven, na zrak in se nekoliko sprehoditi. Zelo priporočljivo je opraviti tudi nekaj dihalnih vaj in pa predvsem vaje, ki zmanjšujejo posledice predolgega sedenja. To so raztezanja prsnega koša in kolčnega sklepa ter krepitev hrbtnih, trebušnih in zadnjičnih mišic. Če opravljamo delo večinoma stoje, prav tako priporočamo sprehod in podobne vaje, kot smo jih omenili prej, priporočljivo pa je vsaj za kratek čas noge sede dvigniti do horizontalnega položaja. Če narava dela ne dopušča, da bi prekinili sedeč položaj, je možno določne vaje opraviti tudi sede. Tudi na stolu (npr. pred računalnikom) se lahko močno vzravnamo in pretegnemo z vzdignjenimi rokami, pritegnemo trebušno steno, zasukamo zgornji del telesa in ramenski obroč močno v eno in v drugo stran in izmenoma ali hkrati skušamo dvigovati noge od tal in s tem krepiti tudi trebušne mišice. 6. Kako ohraniti ali izboljšati vzdržljivost - funkcionalne sposobnosti srčno-žilnega in dihalnega sistema? Aerobne aktivnosti Splošna vzdržljivost ali kondicija je v glavnem odvisna od funkcionalnih sposobnosti srca, ožilja in dihal in seveda od skeletnega mišičevja, ki mora biti navajeno na daljše, vendar ne posebno intenzivne napore. Vzdržljivost organizma s staranjem slabi, vendar je možno določeno raven s primerno vadbo - treningom ohranjati in celo izboljšati. Omenjene sposobnosti treniramo s t.i. aerobnimi aktivnostmi. Športi, s katerimi vplivamo na aerobne sposobnosti, so hoja, tek, kolesarjenje, hoja in tek na smučeh, plavanje, rolanje, aerobika, drsanje, veslanje in podobni športi, pri katerih je obremenitev enakomerna. Sem prištevamo tudi aktivnosti v različnih športnih igrah z zmerno intenzivnostjo kot npr. košarka, tenis, badminton, odbojka, nogomet pa tudi smučanje, deskanje na snegu, ples, jahanje. Frekvenca srčnega utripa Ko govorimo o zmerni intenzivnosti, je treba razložiti nekaj stvari. Najboljši, pa tudi najenostavnejši pokazatelj stopnje obremenitve pri kakem delu ali športu je frekvenca srčnega utripa v času ene minute, na kratko pulz. Največjo vrednost pulza, ki jo posameznik lahko doseže, izračunamo tako, da od vrednosti 220 odštejemo leta njegove starosti. Za 30 letnika je torej največji pulz 190, za 50 letnika pa okoli 170 udarcev v minuti. Za ohranjanje oz. pridobivanje vzdržljivosti je najugodnejše območje med 70 in 80 odstotki največjega pulza. Pri 30 letniku je ta vrednost torej od 133 do 152 udarcev in pri 50 letniku od 119 do 136 udarcev v minuti. Omenjene vrednosti pomenijo splošno veljavne izračune za povprečnega človeka. Ker pa je povprečen človek rojen le statistično, so seveda ti izračuni le bolj ali manj točni približki.
7. Telesna aktivnost in bolečine v križu Z leti prihaja tudi v gibalnem aparatu, ki ga predstavljajo mišice, kosti in sklepi s hrustancem, do različnih degenerativnih sprememb. Kosti, predvsem pri ženskah, postajajo bolj porozne (osteoporoza) in zaradi tega bolj krhke. Mišice in mišične kite postanejo manj elastične, kar velja za sklepne vezi in ovojnice. Tudi sklepne površine, ki so iz hrustanca, se obrabljajo. Zaradi tega so tanjše in manj gladke in preprečujejo normalno gibljivost v sklepih. Ponavadi so največje težave s hrustancem v hrbtenici. Tam so namreč med posameznimi vretenci medvretenčne ploščice, ki se predvsem v ledvenem predelu - v križu - najprej poškodujejo. Neenakomerno se stanjšajo in tudi premaknejo s svojega osnovnega ležišča, kar povzroča (pre)mnogim dobro znane hude bolečine v križu. In tukaj moramo ponovno opozoriti na velik pomen telesne aktivnosti. Premalo gibanja težave z bolečinami v križu samo pospešuje, pravilno izbrana telesna aktivnost pa jih zelo uspešno blaži in odklanja. Bodimo konkretni. Kako si s telesno aktivnostjo pomagati pri bolečinah v križu? Najpomembneje je sledeče:
8. Preglednica o porabi kalorij pri različnih aktivnostih V preglednici je predstavljena
porabo kalorij za 77 kg težko osebo pri različnih aktivnostih in sicer
za lažjo predstavo v času trajanja aktivnosti 1 minuto, 10 minut, pol
ure, 1 uro in 1,5 ure.
|