VRTNI BOB - Na�a �ena, letnik 1999, �tevilka 3

Vrtni bob pri�tevamo med najstarej�e gojene rastline, saj so ga za�eli pridelovati 4000 do 7000 let pr. n. �. V bronasti dobi pa se je pridelovanje raz�irilo severno od Alp. Najdbe v rimskem kraju Novaesum pri�ajo, da so �e v tistem �asu jedli nezrela semena in stroke. Debelozrnati bob izvira iz Sredozemlja in severne Afrike. V starem Egiptu je bil pomembna kultna rastlina: na�li so ga v egiptovskih grobnicah iz leta 1800 pr. n. �. Hebrejci so ga poznali 1000 let pr. n, �. o njem pa pi�e tudi Homer v Iliadi. Semena boba so na�li tudi v Pompejih, kamor so ga prinesli Rimljani. Stari Rimljani so verjeli, da se du�a umrlega preseli v bob, zato so imeli cvetove za simbol smrti. V starem Rimu so bobova semena uporabljali na sodi��u: �e so pri glasovanju pokazali bela semena je pomenilo, da je obto�eni nedol�en, �rna semena da je kriv. Gr�kemu bogu Kyametosu so darovali bob in ga �astili kot zavetnika bobovega semena. Drobnozrnati bob izvira iz Afganistana, severne Indije in Himalaje ter ju�nih delov srednje Azije. V Indiji �e zdaj gojijo drobnozrnati bob za prehrano.

Najve� boba posejejo na Kitajskem, v Etiopiji in Maroku. Najve� vrtnega boba v Evropi pridelujejo v Italiji, �paniji, Franciji in Portugalski, po letu 1990 pa se povr�ine, posejane z bobom, pove�ujejo tudi na Nizozemskem.

Pomen v prehrani in za ohranjanje zdravja

Na�i predniki so jedli veliko boba. Preden so za�eli pridelovati krompir in fi�ol je bil bob najpomembnej�a beljakovinska hrana. 0 njegovem pomenu za prehrano pri�ata naslednja pregovora: Bob �ez gozd, mo�nik do praga, Boba se najej in gora se te bo bala. Ve�inoma so jedli bob v stro�ju, mlado zrnje. Iz zmletega semena so kuhali ka�o, kruh pa so pekli iz p�eni�ne moke pome�ane z bobovo moko. Pra�en bob je nadome��al tudi kavo. Z zmletim bobom so krmili koko�i in ga pokladali.�ivini. Bob vsebuje zelo veliko beljakovin, v sve�em jih je do 7%, v suhem pa celo do 31%. Pomembna je tudi vsebnost vlaknin: v sve�em do 3�/, v suhem 6�/. Vsebuje tudi veliko fosforja, kalcija, �eleza, manj pa vitaminov. V primerjavi z grahom vsebuje bob ve� vitamina C in mineralnih snovi. V suhem zrnju je petkrat ve� fosforja in sedemkrat ve� kalcija kot v sve�em. V surovem bobu je encim, ki prepre�uje vsrkavanje hrane, zato vedno jemo kuhan bob, ki je la�e prebavljiv. Bob vsebuje tudi glikozide, ki pri ljudeh predvsem v Sredozemlju, povzro�ajo bolezen favizem, cvetni prah pa lahko povzro�i alergije.

Bob priporo�ajo predvsem telesno oslabelim ljudem ali �e so premalo hranjeni. Podobno kot fi�ol tudi bob deluje na pospe�eno izlo�anje se�a, zato ga priporo�ajo pri obolenju ledvic in mehurja. Za zdravljenje ledvi�nih kamnov pijemo �aj iz bobovih lu��in, dva-do trikrat na dan. �aj pripravimo tako, da lu��ine kuhamo 20 minut. Tudi �aj iz bobovih cvetov pomaga bla�iti bole�ine pri ledvi�nih kamnih ali celo izlo�anju peska iz ledvic. Pri vnetju mehurja priporo�ajo jesti �im ve� boba. Iz bobove moke in jaj�nih beljakov pripravljamo oblogo, ki bla�i bole�ine pri artritisu. Pater A�i� je priporo�al bob za prepre�evanje rakavih obolenj.

Boba pa ne smejo jesti ljudje, ki so alergi�ni na cvetni prah in na jedi iz boba, ker pri njih povzro�a bolezen favizem.

Mlado bobovo stro�je pripravljamo podobno kot stro�ji fi�ol: v juhah, enolon�nicah omakah, kot prilogo in v solati. Sve� bob kuhamo najve� 10 minut, suhega pa namakamo �ez no� in kuhamo. Skuhana semena pa lahko tudi pra�imo, da debela lupina postane krhka. Pra�en bob ima tak okus, kot bi jedli le�nikova jedrca.

Ker v shrambi suho bobovo zrnje napadajo �kodljivci, pater Simon A�i� priporo�a, da ga hranimo skupaj s praprotjo.

Morfolo�ke lastnosti

Bob je enoletna zelnata rastlina, ki razvije do 120 cm dolge korenine, ve�ina korenin pa prodre od 50 do 75 cm globoko. Stranske korenine se oblikujejo zelo zgodaj in dose�ejo velikost glavne korenine. Na koreninah se razvijejo v gomolj�kih, ki imajo obliko stor�kov, nitrifikacijske bakterije, ki iz zraka ve�ejo du�ik s pomo�jo encima. Bakterije dobijo od boba razli�na organska hranila, to so�itje pa pomaga ohranjati rodovitnost tal; ko pridelek �e pospravimo in �e rastline samo pore�emo, ostane v zemlji veliko du�ika, vezanega v organski snovi.

Steblo je pri pritlikavih ali determinantnih sortah visoko do 45 cm, pri visokih ali nedeterminantnih sortah pa do 1,5 zato te potrebujejo oporo. Pri debelozrnatih sortah je steblo obi�ajno kraj�e kot pri drobnozrnatih. Na pokon�nem steblu se obi�ajno ne razvijejo stranska stebla, v�asih pa se razvijeta dve enakovredni stebli, ker se rastlina razraste �e na prvih kolencih. �e bob posadimo zelo na redko, se v�asih pri nekaterih sortah razvijejo tudi manj�a stranska stebla. Na steblu so en do trije pari listov, ob osnovi teh so 10 mm veliki nazob�ani prilisti s �rno ali temneje obarvanimi pegami: tu nastaja nektar, ki privablja listne u�i. Listi so ovalni ali elipti�ni, dolgi od 40 do 100 mm in �iroki 20 do 40 mm, so gladki, sivo zeleni, celorobi. Cvetovi se pojavljajo na 6 do 12 nodiju po 2 do 9 so zdru�eni v cvetne grozde. Cvetovi so sede�i in na kratkih pecljih: zelo slabo se oplodijo, zato se iz njih razvijejo najve� 4 stroki. �a�a ima pet zobcev. Venec je sestavljen iz �irokoelipti�ne zastavice, ki ima kratek kljun, 12 kraj�ih kril in ladjice. Na krilih je velika �rna pega. Devet pra�nikov je zrastlih v cev, eden je prost; plodnica je nadrastla z ve� semenskimi zasnovami. Cvetovi se do 90% opra�ajo z lastnim cvetnim prahom; bolje se opra�ijo oni, ki so na pecljih, sede�i pa le redkokdaj. Do 10% cvetov opra�ijo �u�elke, ki jih privablja nektar na prilistih.

Bob za�ne pri zgodnji saditvi cveteti sredi maja, v vro�ini za�no odpadati cvetovi.

Strok je dolg 8 do 15 cm, �irok 1 do 2 cm, valjast, �trle�, v za�etku razvoja mesnat, temnozelen, ko dozoreva pa po�rni zaradi oksidacije tirozina. V debelozrnatih sortah je v stroku od 1 do 3 semen v drobno zrnatih 4 do 6 semen. Se-

me je jaj�asto, podolgovato in splo��eno; je rjavo rumeno sivo, rumeno, zeleno rumeno, rjavo vijoli�asto in s starostjo potemni. Za zamrzovanje so primerne sorte, ki imajo zeleno zrnje, ker tudi po predelavi barva ostane, belo rumena pa potemni. Eno seme tehta od 0,9 do 2,5 g: 1l semena tehta 640 do 690 g; v 1 kg pa je od 400 do 910 semen. Seme ostane kaljivo 5 let, kali pa lahko �e 10 dni potem ko je dozorelo. Seme dozori avgusta in septembra, zelene stroke pa obiramo od junija do julija.

Seme kali podobno kot grah, pri katerem kli�ni listi ostanejo v zemlji.

Sorte

V na�i sortni listi je samo ena sorta vrtnega boba, to je Aguadulce, ki so ga v Franciji gojili �e v preteklem stoletju. Pri tej sorti je strok �irok do 5 cm, dolg pa lahko tudi 31 do 36 cm. Pri tej sorti se na steblu razvijejo samo 3 do 4 dobro razviti stroki. Kvadratno steblo je visoko 60 do 80 cm, zeleno, v�asih z rde�kastim nadihom. Posamezni listi�i so bolj podolgovati, bolj svetlo zeleni, v posameznem cvetnem grozdu sta 2 do 4 ali celo samo 1 cvet. Le-ta je zeleno bel, dalj�i kot �ir�i, v sredini je naguban, tudi �e je popolnoma odprt. Ta daje videz podolgovatosti, cvet je komaj vidno rde�kasto ali vijoli�asto obarvan. Prvi cvet se pojavi �e v pazduhi. 7 lista od zemlje, obi�ajno je en cvet, zelo redko sta 2 cvetova v listni pazduhi. Stroki visijo, v njih je od 4 do 8 semen, 1l semena tehta 620 g, v 100 g je 50 semen. Pri tej sorti uporabljamo zelene stroke, lahko tudi nedozorela semena.

V prej�njem stoletju so gojili dolgostro�ni obi�ajni, dolgostro�ni francoski pri obeh sortah so bili stroki dolgi do 15 cm s 4 semeni, ki so bila �ir�a kot dalj- �a. Pri �irokem Windsorskem bobu so bila v stroku 2 do 3 semena, pri zelenem Windsorskem bobu pa so bila tudi dozorela semena zelena. Obe sorti pa sta bili razmeroma pozni in primerni za toplej�e podnebje.

Sorta Seviljski ali �panski bob je zelo podobna sorti Aguadulce, ima pa nekoliko kraj�i strok od 20 do 25 cm in je �irok do 1,5 cm. Pokon�ne stroke ima sort Majhni julijski bob; z zelenimi semeni v dozorevanju pa se odlikuje Majhen zelen julijski bob. Obe sorti imata pokon�ne stroke. Med sortami z vijoli�astim semenom je bila poznana Vijoli�ni sicilski bob, zgodnji Mazaganski bob. Razvejano steblo se je razvilo pri sorti Nizki razvejeni, Nizki zeleni in Zelo nizki �krlatni s temno rjavimi semeni.

Med drobnozrnatimi sortami so gojili poletni drobni in Zimski drobni, tega so sejali �e v jeseni in je prezimil na prostem.

Pridelovanje

Bob dobro uspeva v obmorskem podnebju in �e ima obilo vlage v tleh in ozra�ju. V tropskih krajih ga gojijo do nadmorske vi�ine 4200 m. Na Floridi ga sejejo septembra, pobirajo pa marca. Zelo je prilagodljiv za hladnej�e podnebje, pridelujejo ga do 67� severne �irine. Pri zgodnji setvi in zadostni oskrbi z vodo dobro uspeva tudi v celinskem podnebju, vendar pa dolgotrajna su�a, ko je zra�na vlaga manj�a kot 50% in visoke temperature povzro�ajo odpadanje cvetov in s tem zmanj�anje pridelka. Ker je odporen proti vetru, ga v vetrovnih
legah pridelujejo kot rastlino, ki ob�utljivej�e rastline varuje pred njim. Bob za�ne kaliti pri temperaturi 3 do 4�C, optimalna temperatura za kalitev je 25�C, maksimalna 30�C. Prenese tudi nizke temperature -6 do -7 � C, zato ga lahko sejemo zelo zgodaj spomladi. V za�etku razvoja je primerna temperatura 10 do 14 � C, kasneje 16 � C ob obla�nem in

do 23 �C ob son�nem vremenu; no�ne temperature naj bodo 9 �. Rast se ustavi pri minimalni temperaturi 2 � C in maksimalni temperaturi 30�C. Bob potrebuje enakomerno oskrbo z vlago ves �as rasti; v su�i in visokih temperaturah se pojavijo listne u�i. Zelo pa je ob�utljiv za stoje�o vodo; �e ta nekaj dni stoji na gredi, za�no odmirati korenine. Bob za�ne cveteti, ko je dan dalj�i kot 12 ur, samo nekatere sorte cvetijo v dnevu, kraj�em kot 12 ur. Ker bob zelo slabo prena�a zasen�enje, moramo to upo�tevati pri gostoti posevka.

Bob uspeva na srednje te�kih tleh, ki dobro zadr�ujejo vodo. Optimalna reakcija tal je pH 6,5 do 7. Kisla tla apnimo �e jeseni. Na la�jih tleh uspeva samo, �e je dovolj padavin. Bob zelo dobro uspeva na gredi jeseni pognojeni s hlevskim gnojem. Spomladi uporabimo manj�o koli�ino du�ika, ve� pa fosforja in kalija. Bob dobro izrablja fosfor iz te�e dostopnih oblik fosfornih gnojil. �e je v zemlji premalo bakra bob zelo slabo raste, rastline ostanejo nizke in ne nastavljajo strokov, zato bob lahko uporabljamo kot testno rastlino za tla, ki jim primanjkuje bakra. Pri pomanjkanju bora korenina zakrni, ali pa v njej nastanejo degenerativne spremembe. Pomanjkanje bora povzro�a, da se na koreninah ne razvijejo nitrifikacijske bakterije, pomanjkanje molibdena pa onemogo�a vezavo du�ika v nitrifikacijskih bakterijah. Bob pridelujemo po kapusnicah, �pina�i, ne smemo pa ga pridelovati po stro�nicah - grahu, fi�olu, deteljah in tudi ne po rastlinah, ki jih napadajo ogor�ice. Na isto mesto ga sadimo po 3 do 6 letih. Bob je zelo dober poprej�nji posevek za razli�ne vrtnine, ker zemljo razpleveli, saj jo dobro prekrije in obogati z du�ikom. Z globokimi koreninami pa tudi rahlja podtalje. Bob lahko gojimo iz sadik, kar je primerno za manj�e povr�ine in �e �elimo stro�je obirati �im bolj zgodaj. Sadike vzgojimo v prstenih lon�nikih v rastlinjaku, plastenjaku ali v zaprti gredi. Sejemo �e februarja in sadike po enem mesecu presajamo na razdaljo 25x20 cm ali 50x15 cm, odvisno od kakovosti zemlji��a in na�rtovane setve ali presajanja vmesnih posevkov. S tako zgodnjim presajanjem lahko stro�je pobiramo �e junija. Neposredno sejemo bob tudi v februarju, za podalj�anje pobiranja pa setev opravimo �e v marcu, aprilu, maju vendar se s poznej�o setvijo bistveno zmanj�a pridelek. Zgodnje setve opravimo skupaj s solato, �pina�o, redkvico, ker te vrtnine poberemo, preden se bob za�ne razvijati v vi�ino. Pri neposredni setvi sejemo seme 8 do 10 cm globoko, naredimo jar�ek globok vsaj 5 do 8 cm, po setvi pokrijemo z zemljo. V vrsti je razdalja med semeni od 10 do 15 cm.

Na la�ji zemlji je zelo priporo�ljivo zemljo med vrstami pokriti s poko�eno travo, slamo, listjem, ker vse to zmanj�uje izhlapevanje iz zemlje in vpliva na enakomernej�o oskrbo rastlin z vodo. �e je v maju ob cvetenju zelo suho, je dobro, da bob zalivamo 10l vode na m2, lahko tudi manj, vendar bolj pogosto, da se pove�uje tudi zra�na vlaga. Nepokrito gredo oplevemo in plitvo okopljemo.

Napad u�i, ki se naselijo na mlade zgornje dele rastlin prepre�imo, �e rastline potem ko so razvile �e 5 do 7 strokov, dekaptiramo. To pomeni, da odstranimo vrh. Stroki potem tudi hitreje rastejo, ker se hranila porabljajo za njihov razvoj, ne pa za rast poganjka.

Stroke re�emo z rastline postopoma, najprej spodnje, ti morajo biti �e ne�ni in mehki. �e zamudimo, potem dobimo stroke, ki so v vo��eni zrelosti, porabimo pa samo nedozorela semena. Lahko pa na rastlini pustimo po tri stroke, iz katerih se razvije zelo debelo seme. �e bob presajamo, za�nemo stroke pobirati �e 95 do 100 dni po setvi; vse stroke �e v juniju. Takrat pa lahko zeleno rastlino odre�emo na 2 do 4 nodije, kar so priporo�ali �e v prej�njem stoletju za pozno pobiranje jeseni. Iz zalistnikov se razvijejo nova stebla, �e rastline dobro zalivamo. Na teh se bodo stroki razvili do septembra in oktobra. Tako bo sve� bob kar dolgo na na�em jedilniku. Ker bob zelo u�inkovito odganja voluharja, je dobro, da v vsakem vrtu raste vsaj po nekaj rastlin. Ko pa sadimo sadno drevje, je priporo�ljivo, da z bobovo slamo oblo�imo obod sadilne jame in voluhar ne bo delal �kode. Za zbolj�anje zemlje sejemo bob pozno poleti ali jeseni. Semenu dodamo seme gra�ice, je�mena, ovsa: tako pridelamo �im ve� zelene mase, ki pozimi pokrije povr�ino vrta, zemlja je godna in plodna. Spomladi, preden obdelamo vrt, rastline pore�emo in zadelamo v zemljo, kar jo bo dobro pognojilo. Lahko pa naredimo tudi tako, da pred presajanjem paradi�nika zeleno maso pore�emo, naredimo sadilne jame, v katere posadimo sadike, ostalo maso pa polo�imo po tleh za zastirko. Tako zelo zbolj�amo tla in paradi�nik nam bo dal velik, kakovosten pridelek, zemlja pa bo ostala rodovitna. S postopnim preperevanjem organske mase se spro��ajo hranila, predvsem du�ik. Tak na�in pridelovanja je zelo priporo�ljiv za ekolo�ko pridelovanje. V Ameriki so pri tem na�inu pridelovanja dosegli bistveno ve�je in bolj kakovostne pridelke kot na nepokriti zemlji. Zdaj tak na�in pridelovanja prvo leto prou�ujemo tudi v Sloveniji.

Ker je bob tako vsestransko uporabna stro�nica, za stroke, mlado stro�je in suho zrnje in ker nam pomaga odganjati voluharja, naj bi ga zares gojili v vsakem vrtu, vsaj po nekaj rastlin, kot smo svetovali �e zgoraj.

dr. Mihaela �erne dipl. in� agr.