Osnove mikroprocesorskih sistemov

Predavanja:

• Priprava za čim hitrejši začetek laboratorijskih vaj
• Kratka obnova osnov digitalne tehnike (vrata, FF, registri)
• Vodila (podatkovno, naslovno, kontrolno)
• Dekodirna vezja
• Pomnilniki
• Predstavitev mikrokrmilnika HC11
• Paralelne vhodno izhodne enote
• Serijska komunikacija (sinhrona, asinhrona)
• Analogno digitalni pretvornik (zaporedni približki)
• Časovniki
• Izbrana poglavja iz programiranja

Laboratorijske vaje:

• Osnovni pojmi programiranja v zbirniku za HC11
• Predstavitev razvojnega sistema
• Osnove večopravilnega programiranja v realnem času
• Predstavitev operacijskega sistema
• Izdelava in gonilnika za tipkovnico in prikazovalnik
• Oblikovanje skupin in izbira projekta
• Izdelava projekta (mentorski način dela)
• Zagovor projekta in oddaja pisnih poročil

Zaradi omejenega obsega ur so predavanja osredotočena bolj na strojni del sistemov, medtem ko je pri praktičih vajah povdarek na razvoju ustrezne programske opreme. Čeprav je namen predmeta v prvi vrsti podajati osnovna načela industrijskih mikrokrmilniških sistemov ne glede na proizvajalca, temeljijo vsi konkretni zgledi na Motorolini mikrokrmilniški družini 68HC11. Težišče predmeta je praktično, konkretno, projektno delo. V drugi polovici semestra se ni mogoče izogniti samostojni izdelavi delujočega projekta.

Z leti se je pokazalo, da naslednja pravila zagotavljajo optimalno učinkovitost pri delu:

• Najpomembnejše pravilo: kadarkoli se lahko kjerkoli o čemerkoli pogovorimo!
• Obisk predavanj ni obvezen, pač pa toplo priporočljiv.
• Obisk laboratorijskih vaj je v prvi polovici strogo obvezen in sicer iz organizacijskih in finančnih razlogov. V drugi polovici pa je prisotnost neomejena - traja dokler projekt ni prevzet (po potrebi tudi več let).
• Pismenega izpita ni. Pogoj za pristop k ustnemu izpitu je pozitivna ocena projekta. Na vsakem projektu dela skupina študentov (2 do 5). Projekt se praviloma prevzame v celoti, nato pa vsak posameznik napiše poročilo za svoje delo, kar je osnova za oceno.
• Ustni izpiti se opravljajo po dogovoru in se vsebinsko navezujejo bolj na snov iz predavanj. Praktična programerska znanja so zajeta že v oceni projekta.

Na teh spletnih straneh boste našli skoraj vse, kar potrebujete za uspešno delo pri tem predmetu.

• HC11 - M68HC11 Reference Manual (PDF, 777KB, 158 strani v angleščini)
• M68HC11A8 - Microcontroller (PDF, 4072KB, 512 strani v angleščini)
• PSD Flash Microcontroller Peripherals (PDF, 564KB, 120 strani v angleščini)
• Razvojno okolje in simulator (PDF 317KB, 20 strani, dodatek D skripte I. Fajfar ...)
• Mikrokrmilniški sistemi - Programiranje za družino HC11 (PDF 1531KB, 98 strani, skripta T. Tuma in A. Nussdorfer)
• Nekaj uspešno izpeljanih projektov

V primeru, da potrebujete staro inačico razvojnega sistema si oglejte magistrsko nalogo Roberta Rostoharja Razvojno okolje za M68HC11 (PDF, 2581KB, 68 strani).

Kdor želi zgraditi lasten razvojni sistem 68HC11, naj si najprej ogleda domačo stran projekta JADE, nato pa naj se oglasi v laboratoriju za računalniške metode v elektroniki pri Branku Ždralu (branko.zdralo@fe.uni-lj.si), kjer bo dobil osnovno tiskanino.

Še bolj navdušeni študent pa si utegne celo izbrati diplomsko nalogo s področja mikrokrmilniških sistemov