|
|
Računalniško načrtovanje vezij II
oz. Gradnja mikrokrmilniških sistemov
(Univerzitetni študij, 4. letnik, poletni semester)
Predavanja:
- Priprava za čim hitrejši začetek laboratorijskih vaj
- Kratka obnova osnov digitalne tehnike (vrata, FF, registri)
- Vodila (podatkovno, naslovno, kontrolno)
- Dekodirna vezja
- Pomnilniki
- Predstavitev mikrokrmilnika HC11
- Paralelne vhodno izhodne enote
- Serijska komunikacija (sinhrona, asinhrona)
- Analogno digitalni pretvornik (zaporedni približki)
- Časovniki
Laboratorijske vaje:
- Osnovni pojmi programiranja v zbirniku za HC11
- Predstavitev razvojnega sistema
- Načrtovanje zbirniškega demo programa
- Sistematično testiranje (koračno izvajanje)
- Oblikovanje skupin in izbira projekta
- Izdelava projekta (mentorski način dela)
- Zagovor projekta
Predmet je osredotočen na razumevanje in načrtovanje strojnega dela
mikrokrmilniških sistemov. Čeprav je namen predmeta v prvi vrsti podajati
osnovna načela industrijskih mikrokrmilniških sistemov ne glede na proizvajalca,
temeljijo vsi konkretni zgledi na Motorolini mikrokrmilniški družini 68HC11.
Težišče predmeta je praktično, konkretno, projektno delo ki se nadaljuje v
zimskem semestru v okviru predmeta Mikroprocesorji v elektroniki
oz. Programiranje mikrokrmilniških sistemov.
Z leti se je pokazalo, da naslednja pravila zagotavljajo
optimalno učinkovitost pri delu:
- Najpomembnejše pravilo: kadarkoli se lahko kjerkoli o
čemerkoli pogovorimo!
- Obisk predavanj ni obvezen, pač pa toplo priporočljiv.
- Obisk laboratorijskih vaj je v prvi polovici strogo
obvezen in sicer iz organizacijskih in finančnih razlogov.
V drugi polovici pa je prisotnost neomejena - traja
dokler projekt ni prevzet (po potrebi tudi več let).
- Pismenega izpita ni. Pogoj za pristop k ustnemu izpitu
je pozitivna ocena projekta. Na vsakem projektu dela
skupina študentov (2 do 5). Projekt se praviloma
prevzame v celoti, nato pa vsak posameznik napiše
poročilo za svoje delo, kar je osnova za oceno.
- Ustni izpiti se opravljajo po dogovoru in se vsebinsko
navezujejo bolj na snov iz predavanj. Praktična programerska
znanja so zajeta že v oceni projekta.
Na teh spletnih straneh boste našli skoraj vse, kar potrebujete
za uspešno delo pri tem predmetu.
- HC11 - M68HC11 Reference Manual (PDF, 777KB, 158 strani v angleščini)
- M68HC11A8 - Microcontroller (PDF, 4072KB, 512 strani v angleščini)
- PSD Flash Microcontroller Peripherals (PDF, 564KB, 120 strani v angleščini)
- Razvojno okolje in simulator (PDF 317KB, 20 strani, dodatek D skripte I. Fajfar ...)
- Mikrokrmilniški sistemi - Programiranje za družino HC11 (PDF 1531KB, 98 strani, skripta T. Tuma in A. Nussdorfer)
- Nekaj uspešno izpeljanih projektov
V primeru, da potrebujete staro inačico razvojnega sistema si oglejte
magistrsko nalogo Roberta Rostoharja Razvojno okolje za M68HC11
(PDF, 2581KB, 68 strani).
Kdor želi zgraditi lasten razvojni sistem 68HC11, naj si najprej ogleda
domačo stran projekta JADE, nato
pa naj se oglasi v laboratoriju za računalniške metode v elektroniki pri
Branku Ždralu (branko.zdralo@fe.uni-lj.si),
kjer bo dobil osnovno tiskanino.
Še bolj navdušeni študent pa si utegne celo izbrati
diplomsko nalogo
s področja mikrokrmilniških sistemov
|
 |
