Mikroprocesorji v elektroniki, laboratorijske vaje in pisni del izpita

Laboratorijske vaje so osredotočene na programiranje mikrokrmilniških sistemov v zbirniku in programskem jeziku C z uporabo operacijskega sistema, ki teče v realnem času. Delo poteka na učnem razvojnem sistemu Šarm, ki ste ga spoznali v prvem letniku pri predmetu Računalništvo za elektrotehnike II. Z učnim razvojnim sistemom ste se srečali tudi lansko leto v 8. semestru pri predmetu Računalniško načrtovanje vezij II, tako da vam delo z njim in s pripadajočim razvojnim okoljem ne bi smelo povzročati večjih preglavic. Ker se z zbirnikom mikrokrmilnika srečujete prvič, bomo njegovi razlagi med vajami posvetili nekaj več časa. Nadalje je pri delu zelo koristno znanje programskega jezika C iz prvega letnika. Laboratorijske vaje obsegajo osem praktičnih vaj, ki se izvajajo v Laboratoriju za računalniško načrtovanje vezij (LRNV, novi del stavbe, IV. nadstropje). Zaradi prenove študija so vaje zadnjič potekale v zimskem semestru šolskega leta 2012/13.

Pisni (bolje bi pristajalo ime praktični) del izpita je sestavljen iz dveh delov. Prvi del se opravlja na računalnikih v laboratoriju. Zahtevano je poglobljeno razumevanje vseh med semestrom opravljenih praktičnih vaj. Pri tem je zelo koristen pripomoček izvorna koda v naprej pripravljenih funkcij in preprostega operacijskega sistema, ki ga bomo uporabljali. Asistent znanje preveri v pogovoru s študentom. Z uspešnim zagovorom si študent zagotovi oceno, in sicer največ osem. Drugi del ni obvezen. Namenjen je študentom, ki jih pisanje programske opreme, ki teče v realnem času, še posebej zanima. Po dogovoru in pod mentorstvom asistenta izdelajo praktično projektno nalogo po lastni zamisli. Pri tem mnogokrat uporabijo strojno opremo projektne naloge izdelane pri predmetu Računalniško načrtovanje vezij II, za katero napišejo programsko opremo z uporabo operacijskega sistema, ki teče v realnem času. S tem povišajo svojo oceno pisnega dela izpita. Po opravljenem pisnem delu vas čaka še ustni zagovor, za katerega se dogovorite s profesorjem.

Izpitni roki v zimskem izpitnem obdobju (v Študijskem informacijskem sistemu niso razpisani, prijave po elektronski pošti) bodo 28. januarja 2016, 2. februarja 2016 in 11. februarja 2016 vsakič ob 9. uri v LRNV (nova stavba, IV. nadstropje).

O programiranju mikrokrmilnikov in operacijskih sistemih v realnem času je napisane mnogo raznovrstne literature. Če ne veste, kje začeti, je tukaj navedenih nekaj virov, kjer je opisana snov predmeta in delo v laboratoriju.

• ARM Architecture Reference Manual
• Janez Puhan in Tadej Tuma: Uvod v mikrokrmilniške sisteme (zgradba in delovanje)
       1. izdaja (2006), 2. dopolnjena izdaja (2011)
  s pripadajočo zbirko knjižnic (delovni prostor, prevajanje, zagon, periferne enote, demo, rtos in rtos2) za delo z mikrokrmilnikom LPC2138
• Quing Li and Caroline Yao: Real-Time Concepts for Embedded Systems

Za ljubitelje (in veterane), ki se zanimate za star sistem, katerega srce je Motorolin mikrokrmilnik HC11, je omenjeni sistem še vedno na voljo. Na voljo sta tudi razvojni okolji HC11IDT in JADE za starejšo in novejšo različico sistema.

Če vas je svet mikrokrmilniških sistemov pritegnil, si ob zaključku študija morda izberete diplomsko delo iz tega področja.