Dejavniki tveganjaDEJAVNIKI TVEGANJA Povezave

Ločnica

1. DEJAVNIKI TVEGANJA ZA OBOLENJA DIHALPovezave

kazalkaZelo pomemben dejavnik tveganja za bolezni dihal je kajenje, ki je povezano s številnimi resnimi boleznimi. Kajenje ima toliko dolgotrajnih in hudih posledic za zdravje kot le redkokatera razvada.

Obolenja dihal so najbolj pogoste bolezni. Največ je prehladnih obolenj. Obolenja dihal so vedno pogostejša tudi zaradi kajenja in vdihavanja onesnaženega zraka. Cigareta v rokah mladostnika pomeni biti ťstarejši in bolj zrelŤ, kot je le-ta v resnici. Odrasle kajenje pomirja ali poživlja. Veliko žensk kadi zaradi vzdrževanja manjše telesne teže. Na drugi strani cigareta z nikotinom in ostanki izgorevanja povzroča številna obolenja, od kroničnega kadilskega bronhitisa, raka  grla in pljuč do želodčne razjede in raka dojke. Kajenje cigaret je najpogostejši vzrok invalidnosti zaradi odpovedovanja pljuč po tridesetih ali več letih rednega kajenja. Nikotin ohromi migetalke v dihalih, ki neprestano čistijo  dihalno sluznico nesnage in mikrobov. Umazana in kužna sluz zastaja v pljučih in sapnicah ter povzroča vnetja, po desetletjih kadilskega staža pa rakavo spremembo dihalne sluznice. Kratka sapa, hitra zadihanost, jutranji kadilski kašelj in izpljunek, sezonska poslabšanja in ponavljajoči se bronhitisi so zvesti spremljevalci kadilcev že po nekaj letih kajenja. Menijo, da dihala po prenehanju kajenja potrebujejo vsaj dve leti, da si opomorejo in očistijo.

Umazan zrak in zakajeni prostori najbolj škodijo otrokom, ker so dihala otrok zelo vzdražljiva in se hitro okužijo in vnamejo. Številne snovi v onesnaženem zraku povzročajo alergijske odgovore dihal, ki se lahko pokažejo kot astma otrok in odraslih. 

Izpušni avtomobilski plini so prav tako pomemben dejavnik tveganja za obolenja dihal. Sodelujejo pri nastanku smoga, ki s svojimi radikali poškoduje pljučne membrane. Menijo, da so tudi izpušni plini  eden od povzročiteljev raka.

Več o tem najdete v poglavju o tobaku.

2. DEJAVNIKI TVEGANJA ZA OBOLENJA PREBAVILPovezave

kazalkaPrebavila so podobno kot dihala vse življenje izpostavljena povzročiteljem bolezni, ki vstopajo v telo s hrano ali zrakom. Nezdrava prehrana, alkoholizem, kajenje, zloraba zdravil pogosto privedejo do obolenj prebavil, ki postanejo lahko kronična in spremljajo bolnika do smrti.

Bolezni prebavil so pogoste, pogostejši postaja tudi rak prebavil. Vlaknine in balastne snovi  v žitih, sadju in zelenjavi so sestavina hrane, ki je prebavila ne morejo prebaviti in vsrkati. Vendar so vlaknine izjemno pomembne zaščitne snovi, ki nas varujejo pred rakom prebavil in celo poapnenjem žil. Hrana, ki ji vlaknin primanjkuje, je dejavnik tveganja za želodčnega raka in predvsem raka debelega črevesa. Alkohol, kronični stres, zdravila (npr. aspirin), kava, nikotin v cigaretah in začimbe raztapljajo zaščitno sluz, ki prekriva želodčno sluznico in jo varuje pred samoprebavljanjem. Vnetje želodčne sluznice je pogosto posledica pretiravanja z naštetimi snovmi. Podoben življenjski stil skupaj z dedno nagnjenostjo lahko privede tudi do razjede dvanajstnika in želodca.

Pogosto ali redno opijanje z alkoholom povzroča pri številnih pivcih  alkoholno vnetje jeter. Jetrne celice propadajo in nadomešča jih  vezivo. Končno lahko nastane ciroza jeter. Nezmerno pitje alkoholnih pijač skupaj z enostransko in nezadostno prehrano poškoduje vse dele prebavil, tudi trebušno slinavko. Kronični alkoholiki pridobijo z alkoholom nekaj energije, primanjkuje pa jim vitaminov, mineralov, beljakovin in ogljikovih hidratov ter zaščitnih snovi. Nezmerno pitje nekvalitetnih in umetno izdelanih alkoholnih pijač je ob neuravnoteženi prehrani vsekakor dejavnik tveganja za bolezni jeter, trebušne slinavke, želodca in črevesa.

Pomanjkanje vlaknin v hrani, sedeč način življenja, slabe higienske navade in zaprtje povzročajo nastanek mešičkastih izbočenj črevesne stene ali divertiklov ter hemoroidov (zlate žile). Zaprtje je simptom, ki je zelo pogost in s starostjo narašča. Več kot polovica starostnikov ima kronične težave z zaprtjem, ki jih morajo pogosto reševati z odvajali. Najpogosteje je posledica nepravilnega prehranjevanja in slabih higienskih navad ter zavestnega zatajevanja potrebe odvajanja blata in zlorabe odvajal. Preprečevanje zaprtja se prične že v otroški dobi s privzgojo ustreznih higienskih navad in zdravo prehrano, bogato z balastnimi snovmi in vlakninami.

3. DEJAVNIKI TVEGANJA ZA OBOLENJA SEČILPovezave

kazalkaŽenske pogosteje obolevajo zaradi okužb sečil. Njihova sečnica je kratka, zato imajo bakterije krajšo pot do sečnega mehurja. Tudi okvara ledvic zaradi zlorabe zdravil je bolj domena žensk. Nekatera živila sodelujejo pri nastanku sečnih kamnov, ki so med drugim  vzrok za izredno hude boleče kolike.

Okužbe sečil so po pogostnosti takoj za okužbami dihal, predvsem pri otrocih in ženskah. Vir povzročiteljev je najpogosteje črevo in pri ženskah vhod v nožnico. Mikroorganizmi potujejo iz naravnega rezervoarja v danki in zunanjih spolovilih po sečnici in sečevodih proti ledvicam, se naseljujejo v tkivih in povzročajo vnetje. Zato je pri preprečevanju teh okužb poleg drugih dejavnikov, ki so v domeni  zdravniškega zdravljenja, pomembna intimna higiena in zdrav življenjski stil. Redne in pravilne osebne higiene po odvajanju blata bi se morali naučiti že mali otroci  tako v družini kot v vrtcih. 

Zloraba zdravil za lajšanje bolečin lahko povzroči hude okvare ledvic. Nekateri ljudje redno uživajo zdravila za lajšanje bolečin zaradi nezadovoljstva, preobremenjenosti, glavobolov, nespečnosti, duševnih stresov in podobnih težav ter si počasi, prikrito in dolgo neprepoznavno uničujejo ledvice.  Sečni kamni so večji ali manjši skupki v ledvici, sečevodu in sečnem mehurju, ki nastanejo iz netopnih snovi v seču. Dejavniki tveganja za nastanek sečnih kamnov je poleg drugih dejavnikov hrana, ki vsebuje veliko beljakovin, pretiravanje z mlekom in mlečnimi izdelki, drobovino, špinačo, rabarbaro, čokolado, kakavom, lešniki, pravim čajem in kokakolo. Nevarno je tudi pretirano uživanje suhih sliv. Uživanje velikih odmerkov vitamina C poveča tveganje za nastanek kamnov. Pitje vsaj dveh litrov tekočin dnevno preprečuje nastanek sečnih kamnov, ker voda skupaj s sečem odplavlja soli, ki tvorijo kamne.

4. DEJAVNIKI TVEGANJA ZA OBOLENJA ŽIVČEVJAPovezave

kazalkaMožganska kap je pogost vzrok invalidnosti starejših ljudi. Vendar za kapjo obolevajo tudi mlajši. Nezdravljen visok krvni tlak in poapnenje žil močno večata tveganje za razvoj možganske kapi.

Največ bolnikov z možgansko kapjo ima dolgoletno povišan krvni tlak in poapnele možganske žile. Redna kontrola krvnega tlaka in disciplinirano zdravljenje povišanega tlaka lahko preprečita marsikatero možgansko kap. Poapnenje možganskih žil in hipertenzijo (povišan krvni tlak) povzročajo dejavniki, od katerih vseh še ne poznamo. Zato zdravljenje ne more biti vzročno. Lahko pa z rednim uživanjem zdravil uravnavamo čimbolj normalne vrednosti tlaka in z zdravo prehrano, gibanjem, dobro urejeno sladkorno boleznijo, normalno telesno maso, zmanjševanjem maščob v krvi, odvajanjem od kajenja ipd. zaviramo napredovanje poapnenja žil. Poapnenje žil je zelo zahrbtna bolezen, ki se za bolnika neopazno razvija desetletja. Ko se pojavijo zapleti, med katere prištevamo tudi možgansko kap, je bolezen že hudo in nepovratno prizadela možganske arterije. Podobno prikrito napreduje tudi hipertenzija, ki se je nezdravljeni bolniki zavedo šele takrat, ko jih doleti eden od zapletov. Neredno uživanje zdravil proti hipertenziji  je brez dvoma dejavnik tveganja za marsikatero možgansko kap.

Glavobol je simptom številnih in različnih obolenj, ne samo živčnih. Seznam vzrokov glavobola je pravzaprav neizčrpen. Glavoboli, ki so posledica duševnih napetosti in bolnikovih nerazrešenih konfliktov, so lahko dejavnik tveganja za zlorabo zdravil za lajšanje bolečin in pomirjeval. Samo zdravnik lahko ugotovi pravi vzrok glavobola. Zato naj bi se pri ponavljajočih se in nepojasnjenih glavobolih vedno posvetovali z osebnim zdravnikom, preden posežemo po zdravilih.

Lumboishialgijo (išijas) prištevamo med degenerativna obolenja gibal, ki jih ne moremo preprečiti. Lahko pa upočasnimo njihovo napredovanje. Tekoče jedro medvretenčne ploščice se pri išijasu izlije in pritiska na živčno korenino. Bolniki ga pogosto povezujejo z nepravilnimi gibi in dvigovanjem pretežkih bremen. Pomembna dejavnika tveganja sta ohlapne in šibke hrbtne mišice, ki ne držijo hrbtenice v pravilni legi in nepravilno dvigovanje bremen.

5. DEJAVNIKI TVEGANJA ZA POŠKODBE IN INVALIDNOSTPovezave

kazalkaPijanost za volanom, velike hitrosti, neprevidnost in lahkomiselnost terjajo vsako leto preveč smrti, poškodb in trpljenja.

Slovenci smo po številu smrtnih žrtev v prometu na vrhu evropske lestvice. Dejavniki tveganja za prometne nesreče so dobro znani vsakomur. Zaščita voznika in potnikov z zračnimi blazinami, varnostnimi pasovi in krepitvami vozil je prinesla veliko prednosti in nekatere slabosti. Spremenili so se mehanizmi nastanka nekaterih poškodb in vedno več je npr. razpokov aorte v prsnem košu in trebuhu, ki so povezane s zelo hitrimi izkrvavitvami že na mestu nesreče. Tudi zaščitne čelade motoristov so prinesle nekoliko drugačne poškodbe obraznih kosti in možganov. Še tako izpopolnjena zaščita ne more preprečiti delovanje velikih sil na človeške organe. Pri večjih hitrostih so sile večje in pogosto ponesrečenci utrpijo več težkih notranjih kot zunanjih poškodb.

Znane vsakoletne akcije ozaveščanja in previdnosti pri športu in rekreaciji so koristne, vendar je mladih invalidov zaradi skokov v plitvo vodo, padcev, zdrsov in podobnega preveč.

Več o dejavnikih tveganja za poškodbe in invalidnost najdete v poglavjih o prometni varnosti in najpogostejših nezgodah.

6. DEJAVNIKI TVEGANJA ZA BOLEZNI, KI JIH PRENAŠAJO ŽIVALI Povezave

kazalkaNeoskrbovana domača žival, ki jo lastnik pušča brez nadzora, je lahko vir številnih bolezni tudi za ljudi. Zaščita pred klopi in drugimi žuželkami obvaruje pred resnimi boleznimi in njihovimi zapleti.

Bolezni, ki jih na človeka prenašajo živali, imenujemo zoonoze. Psi in mačke lahko prenašajo različne črevesne in kožne zajedalce. Potepuška ali hišna žival, s katero se radi igrajo otroci, je pogosto vir nevarnih glist, trakulj in glivic. Ugrizi in praske psov ter mačk so praviloma okuženi z bolezenskimi mikroorganizmi, ki jih živali z žrtjem mrhovine in iztrebkov gostijo med zobovjem. Rane te vrste se dolgotrajno gnojijo in slabo celijo. Zanemarjena, potepuška, slabo hranjena, nevzgojena in slabo socializirana domača žival je dejavnik tveganja za bolezni in poškodbe lastnikov, njihovih družin in naključnih prisotnih. Tudi ptice v kletkah so prenašalci bakterij in virusov, ki lahko pri človeku povzročajo bolezni dihal in krvotvornih organov. Zato je pravilna oskrba, nadzor gibanja in takojšnje zdravljenje obolelega hišnega ljubljenčka pogosto zaščita pred zoonozo oz. boleznijo, ki bi lahko prizadela tudi človeka. Povzročitelji bolezni mačjega kremplja, ki so mačkam neškodljivi, ogrožajo plod v materinem telesu. Zato se morajo nosečnice izogibati mačkam.

Drugi vir zoonoz so divje živali, bodisi da pridejo v stik s človekom neposredno, bodisi preko potepuške domače živali. Klopi so znani povzročitelji klopnega meningitisa, borelioze in drugih bolezni. Pri visoki okuženosti klopov z bakterijami in virusi na področju Slovenije lahko vsaj za klopni meningitis zmanjšamo tveganje s cepljenjem. Zaščita pred klopovim ugrizom je znana in v veliki meri prepreči okužbo z mikroorganizmom v klopovi slini, kajti proti boreliji cepiva še ni. Steklina in zajedalci ter bolezni divjih živali ogrožajo pogosto spet otroke, ki se ne zavedajo nevarnosti stika z onemoglo in bolno divjo živaljo, ki nima več strahu pred človekom.

Poleg klopov človeka ogrožajo tudi druge vrste žuželk, npr. ose, čebele in komarji. Posebno nevarne so žuželke s strupi, ki povzročajo lahko smrtno nevarne alergije. Zdravila za zdravljenje hudih alergij morajo biti ljudem, preobčutljivim na strupe čebel in os ter sršenov, vedno pri roki.

7. DEJAVNIKI TVEGANJA ZA OBOLENJA KOŽEPovezave

kazalkaZdrava koža je najboljša zaščita pred vdorom povzročiteljev bolezni. Dandanes več kožnih obolenj nastaja zaradi pretirane in nepravilne nege kože kot zaradi umazanije in zanemarjenosti. Tanjšanje ozonskega plašča ne more več zadrževati škodljivih ultravijoličnih žarkov, zato narašča pogostnost kožnega raka.

Akne so praviloma problem mladostnikov, čeprav se lahko pojavijo tudi v zreli dobi. Mladostniki s prirojeno mastno in mešano kožo bolj nagibajo k nastanku aken ob vstopu v obdobje pubertete. Nekatera zdravila in kemične spojine povzročajo akne odraslih. Vseh povzročiteljev aken še ne poznamo, vendar vemo, da nepravilna nega kože in nezdrava prehrana akne poslabšata. Mastna hrana, kot je čips ali pomfrit, čokolada in kokakola so dieta, ki prej ali slej privede do nastanka odvečnega loja v lojnicah, ki je dobro gojišče za bakterije. Agresivna in neprimerna kozmetika poškoduje zaščitni plašč kože in poruši naravno bakterijsko floro. Alergije na sestavine kozmetičnih pripravkov so pogostejše kot menijo uporabnice kozmetike. Nekatere kozmetične tovarne dodajajo v preparate snovi, ki obljubljajo hiter učinek na škodo zdravja kože.

Pravilna osebna higiena kože in lasišča je zelo pomembna za splošno zdravje in odpornost proti boleznim. Pretirano umivanje in lužnata mila odstranijo zaščitni kisli plašč kože in omogočijo vstop bolezenskim bakterijam v globje plasti kože. Podobno velja za prepogosto umivanje las. Posebno pri mladostnikih preveč umivanja  povzroča več težav z obolenji kože kot pomanjkanje higiene.

Kisla zaščita kože s tanko plastjo loja in kislin varuje kožo pred plesnimi. Pomemben dejanik tveganja za kožne plesni je, poleg drugih,  spet pretiravanje z umivanjem z mili. Vir povzročiteljev kožnih plesni so živali, z glivicami okužena zemlja in oboleli ljudje.

Alergične bolezni kože imajo številne vzroke, na katere ne moremo vedno vplivati. Lahko pa se izognemo marsikateri alergiji s skrbno izbiro zaščitne in dekorativne kozmetike ter zaščito kože z ustreznimi zaščitnimi kremami in rokavicami, ko imamo opravka z agresivnimi kemičnimi spojinami ali snovmi, ki izzovejo kasne preobčutljivosti kože (ekceme). Znan povzročitelj ekcemov je nikelj v nakitu, očalnih okvirih in kovancih.

Kožni rak pogosto nastane na delih telesa, izpostavljenih soncu. To dejstvo velja tako za najhujšo obliko raka, maligni melanom, kot za počasne in malo maligne druge kožne rake. Veliko vzrokov kožnih rakov še ne poznamo, vendar je pretirano sončenje s pogostimi globokimi opeklinami pomemben dejavnik tveganja. Previdnost velja tudi pri izbiri solarijev, ker samo določene vrste ultravijoličnega sevanja, ki povzročajo opekline, izzovejo tudi raka.

8. DEJAVNIKI TVEGANJA ZA NEŽELJENE NOSEČNOSTI IN SPOLNO PRENOSLJIVE BOLEZNIPovezave

kazalkaUstrezna zaščita med spolnimi odnosi varuje pred neželjeno nosečnostjo in spolno prenosljivimi boleznimi. Tvegane spolne prakse in nesterilne igle odvisnikov so največji dejavnik tveganja za aids.

Aids je zaenkrat neozdravljiva bolezen. Rizične skupine ljudi, ki najpogosteje zbolijo zaradi okužbe z virusom HIV, ostajajo homoseksualci in heteroseksualci s številnimi različnimi spolnimi partnerji ter odvisniki, ki si drogo vbrizgavajo v kri z okuženimi iglami. Aids prištevamo med spolno prenosljive bolezni. Za vse te bolezni velja, da je najboljša zaščita pred obolevanjem zveza dveh zdravih partnerjev, ki sta si zvesta. Rizična spolna vedenja in spolne prakse, pri katerih prihaja do izmenjave krvi in izločkov, bodo vedno ostali dejavnik tveganja. Različne metode zaščite med spolnimi odnosi so učinkovite in v veliki meri zaščitijo pred spolnimi boleznimi. Več o tem najdete na tem naslovu.

Genitalni herpes je ena najbolj razširjenih spolno prenosljivih bolezni. Pri ženskah genitalni herpes povezujejo z rakom rodil. Posebno nevaren je virus herpesa za novorojenčke in dojenčke, pri katerih lahko povzroči smrtno nevarne okužbe. Spolni odnosi brez zaščite s kondomom so nevarni tudi zaradi okužb s povzročitelji drugih spolnih bolezni, ki so danes večinoma ozdravljive.

Nezaželjena nosečnost je za vsako žensko, posebno mladostnico, težka življenjska preizkušnja. Pri mladoletnih nosečnicah je zanositev praviloma posledica trenutnih odločitev brez razmišljanja o posledicah. Splav nezaželjenega zarodka je povezan s poseganjem v telesno in duševno ravnovesje ženske in nosečnice. Čeprav so danes posledice strokovno narejenih splavov redke in je pravica do splava dejstvo moderne družbe, splav ne more in ne sme biti zlorabljen v namene kontrole rojstev. Danes so ženskam na voljo številne zelo učinkovite metode zaščite pred  spočetjem. Zato je izobraževanje in ozaveščanje otrok, preden začnejo s spolnim življenjem, najboljša metoda preprečevanja neželjenih nosečnosti in spolno prenosljivih bolezni.

Več o tem najdete v poglavju o aidsu.

9. DEJAVNIKI TVEGANJA ZA RAKAVA OBOLENJA Povezave

kazalkaDednost je dejavnik, ki se mu ne moremo izogniti. Lahko pa se izogibamo drugim dejavnikom tveganj za rakava obolenja, kot so cigaretni dim, večina kemikalij in nekatera sevanja. Vseh povzročiteljev raka ne bomo mogli odpraviti. Vendar že prenehanje kajenja hitro in močno zmanjša možnost nastanka najpogostejših vrst raka.

Vedno več raziskav potrjuje dejstvo, da so nekatere vrste raka dedno pogojene. Znane so oblike raka dojke, ki jih hčerke podedujejo od matere. Vendar podedovani geni za določeno vrsto raka niso edini povzročitelj rakave spremembe prej zdrave celice. Rak je bolezen, ki jo povzročajo številni dejavniki in ima pogosto zelo dolgotrajen potek. Od rakave spremembe celice do prvih znakov raka lahko preteče nekaj desetletij. Redno spremljanje sumljivih sprememb in pregledi pravočasno odkrijejo rakavo tvorbo, ko je zdravljenje praviloma v celoti uspešno.

Kemične spojine v cigaretnem dimu, izpušnih plinih, sajah kurišč, v nekaterih industrijah in delovnih mestih dokazano povzročajo rakave spremembe. Pljučni rak je povezan z 3,4- benzpirenom v cigaretnem dimu, rak sečnega mehurja s kemikalijami v industriji barv in s kajenjem. S kajenjem povezujejo tudi nekatere vrste raka dojke, materničnega vratu, prebavil in grla. 

Virusi so eden od povzročiteljev raka vratu maternice, jetrnega raka, nekaterih vrst krvnega raka in rakavih obolenj bolnikov z aidsom.

Najbolj nevarna so ionizirajoča sevanja, ki izhajajo iz radioaktivnih izotopov. Naravni viri tega sevanja so praktično povsod in človeško telo je v tisočletjih razvilo mehanizme, ki znajo škodo na celicah zaradi sevanj te vrste popraviti. Močnejši viri sevanj pa so vedno povezani z večjo obolevnostjo zaradi  rakavih obolenj pri ljudeh, ki so jim izpostavljeni.

10. DEJAVNIKI TVEGANJA ZA BOLEZNI ŽLEZ Z NOTRANJIM IZLOČANJEM IN BOLEZNI PRESNOVEPovezave

kazalkaSladkorna bolezen in osteoporoza zahtevata  bolezni prilagojen način življenja, ki ga morajo bolniki in bolnice upoštevati celo življenje. Tako lahko uspešno preprečijo zaplete, ki zmanjšajo kvaliteto življenja že tako prizadetega bolnika.

Sladkorna bolezen je stanje kronično povečanega krvnega sladkorja, ker primanjkuje inzulina. Bolezen je neozdravljiva, zato je ustrezen življenski stil sladkornega bolnika tako zelo pomemben. Slabo zdravljena sladkorna bolezen prinaša številne zaplete, ki so že po nekaj letih lahko vir trpljenja, nezmožnosti, oslabelosti in invalidnosti. Okvara žil, ledvic, živcev, slepota, težko ozdravljive okužbe stopala, amputacije so težki in nevarni zapleti. Pogosto celo zdravniki težko vodijo marsikatero od inzulina odvisno sladkorno bolezen, ki jo nenamerni prekrški bolnika naredijo še težje obvladljivo.

Osteoporoza je zelo pogosta bolezen starejših žensk, katere najbolj usoden zaplet je zlom kolka in drugih kosti. Prehrana  s premalo kalcija, telesna neaktivnost, sedeč način življenja, zloraba alkohola, kajenje, zloraba nekaterih zdravil so dejavniki tveganja, na katere ženske lahko vplivajo in jih odpravijo. Ne morejo pa vplivati na dednost in hormonske sprememb v menopavzi. Vendar z vsakim dejavnikom tveganja manj ženska ohrani del normalne gostote kosti.  

11. DEJAVNIKI TVEGANJA ZA BOLEZNI ODVISNOSTIPovezave

kazalkaBolezni odvisnosti imajo svoje korenine in vzroke v osebnih stiskah in nezmožnosti odvisnika, da bi življenjske preizkušnje reševal na drugačen način. Osamljen, neuspešen in nesamozavesten mladostnik z nizkim samospoštovanjem in negativno samopodobo je najbolj ogrožen zaradi  odvisnosti.

Tradicionalnim boleznim odvisnosti pri nas, kot sta alkoholizem in kajenje, so se v zadnjih letih pridružile nove, ki se zelo hitro širijo. Odvisnikov je vedno več in postajajo vedno mlajši. Bolezni odvisnosti so socialne bolezni, ker so v veliki meri pogojene s družbenimi okoliščinami. Rizične skupine otrok in mladostnikov, ki se v stiski zatekajo v odvisnosti od alkohola in drugih drog, so dobro raziskane. Otrok, ki je nesamostojen, ima o sebi zelo slabo podobo, je nesamozavesten in brez družinske podpore ter ljubezni, bo v stiskah iskal najhitrejšo in najlažjo potešitev duševne bolečine. Neuspeh v šoli, v družbi sovrstnikov, ljubezenske težave mladostnikov, izgube prijateljev, ljubljenih oseb, izguba pozitivne samopodobe, neuspešne komunikacije s starši, sorojenci, prijatelji in sošolci, so življenjske preizkušnje, ki ranjenega in nepripravljenega mladostnika lahko hitro potisnejo v objem drog. Najbolj rizični so otroci in mladostniki, ki doživljajo neuspeh za neuspehom in okolica ne razume in ne sliši njihovih stisk. 

Najbolj razširjena bolezen odvisnosti  med mladostniki in odraslimi je alkoholizem. Opijanjanje je dejavnik tveganja za poškodbe zaradi prometnih nesreč, pretepov, kriminala in samomorov. Kronični alkoholizem uničuje družine, delovno sposobnost in telesno ter duševno zdravje alkoholika.

Novejše droge, ki so v zadnjih letih postale dostopne vsem, imajo podobne uporabnike kot alkohol. Zloraba teh drog ima prav tako korenine v osebnih stiskah, ki jih človek ne zna reševati na drugačen način. Tveganje, da bi otrok zapadel v odvisnost, najbolj uspešno zmanjšujejo dobri odnosi med družinskimi člani in sprejetost otroka v družini in družbi vrstnikov.

Panični strah pred drogami lahko naredi več škode kot koristi. Zato si velja zapomniti, da vsako poigravanje z drogami in preskušanje drog še ni odvisnost. Velika večina preskuševalcev kasneje hitro izbere življenje brez drog.

Več o drogah najdete v poglavju o prepovedanih drogah.

12. DEJAVNIKI TVEGANJA ZA DUŠEVNE MOTNJE IN BOLEZNIPovezave

kazalkaKronični stres je pomemben dejavnik tveganja za številne bolezni, kajti sprostitev je ena od življenjsko pomembnih potreb. Povzročajo ga pritiski okolice, družbene spremembe in notranja odpornost posameznika na škodljivi stres.

Moderno življenje je napeto, hitro, zahtevno in stresno. V nekaj desetletjih se je življenje spremenilo iz boja za osnovno preživetje v borbo za čim višji družbeni položaj. Kronični stres je stanje neprekinjene napetosti in pripravljenosti za akcijo. Tudi tedaj, ko bi človek potreboval počitek in sprostitev. Številne bolezni so povezane s kroničnim stresom. Veliko jih je psihosomatskih, ko imajo duševni vzroki pomembno vlogo pri nastanku bolezenskih znakov. Nezmožnost zdravilne sprostitve povzroča  zmanjšanje odpornosti telesa na nalezljive in druge bolezni.

Družbene spremembe in spreminjanje vrednot vsiljujejo nova estetska merila. Najbolj so na zunanji videz in podobo občutljivi mladostniki. Prave epidemije nezdravih shujševalnih kur mladih deklet in fantov kvarijo njihovo zdravje. Prenajedanje z namerno izzvanim bruhanjem (bulimija) in zavestno odklanjanje hrane (anoreksija) postajata pogostejša in prizadeneta vedno mlajše otroke. Bolezni sta značilni za kulture preobilja hrane in okolja pretirane tekmovalnosti. Verjetno sta ena od oblik upora proti pritiskom okolice.

Nekateri menijo, da poudarek na vodilni vlogi otrok, pretirano zaščitniška vloga staršev in permisivna vzgoja ne pripravijo ljudi na ustrezno reševanje vsakodnevnih življenjskih težav.  Pomemben dejavnik je danes tudi kriza življenjskih ciljev, kjer prednjačijo materialni cilji. Vendar je človek izredno prilagodljivo bitje, ki vedno najde izhod, da preživi na najboljši možni način.