1. Prometne nesreče

V Sloveniji prometne nesreče razvrščamo v štiri kategorije; http://www.mnz.si/slo/okc/okc_gis.htm Kriterij njihove delitve predstavlja teža posledic nesreč. Nesreče I. kategorije so tiste, pri katerih se kot posledica pojavlja le materialna škoda, v nesrečah II. kategorije so njeni udeleženci lahko telesno poškodovani, v prometnih nesrečah III. kategorije pa so udeleženci hudo telesno poškodovani. Prometne nesreče IV. kategorije so tiste, v katerih udeleženci izgubijo življenje.

Prometne nesreče z materialno škodo

Število prometnih nesreč I. kategorije oziroma tistih z materialno škodo se v Sloveniji giblje v zadnjih petih letih med številom 32.285 in 33.598, kar kaže na to, da se število tovrstnih nesreč iz leta v leto bistveno ne spreminja in je več ali manj stabilno. Pojem 'stabilno' pa ima v tem primeru brez dvoma negativen predznak. Ob tem je potrebno vedeti, da so v teh številkah zajete le tiste nesreče, ki so bile policiji prijavljene. Namreč udeleženčeva obveznost obveščanja policije o prometni nesreči iz Zakona o varnosti cestnega prometa izhaja le za nesreče II., III., in IV. kategorije.

Prometne nesreče s telesnimi poškodbami

 

V letu 2000 se število vseh prometnih nesreč zmanjšuje, teže posledic pa se povečujejo.

Tudi število prometnih nesreč II. in III. kategorije se v zadnjih petih letih giblje okoli številke 6000 z izjemo leta 1999, to je leto po začetku veljavnosti novega Zakona o varnosti cestnega prometa, ko se je stanje varnosti nekoliko poslabšalo. Samo število prometnih nesreč teh dveh kategorij pa je v primerjavi z gibanjem števila telesno poškodovanih udeležencev cestnega prometa manj pomembno, kajti na težo posledic, ki se povečuje, vpliva predvsem hitrost ob trčenju. Slednje lahko predstavlja tudi vzrok dejstvu, ki se beleži v letu 2000.

Prometne nesreče s smrtnim izidom

 

Leta 1999 se je število prometnih nesreč IV. kategorije zopet nekoliko povečalo, kar pa je bilo pričakovano in napovedano; http://www.mnz.si/slo/letopis/99/promet99.html

Prometne nesreče, v katerih udeleženci umirajo, se iz leta v leto zmanjšujejo. Leta 1998 se je zgodilo najmanj tovrstnih prometnih nesreč. Te in druge pozitivne spremembe v varnosti cestnega prometa gre med drugim pripisati tudi vplivu novega Zakona o varnosti cestnega prometa.

Nasveti udeležencem v prometni nesreči: http://www.mnz.si/slo/prevent/promet/nesreca.html

	v primeru prometne nesreče I. kategorije (materialna škoda), se udeleženca/ci v prometni nesreči o odgovornosti poskušajte dogovoriti sami, izmenjajte si osebne podatke, podatke o obveznem zavarovanju in vozilu ter izpolnite evropsko poročilo o prometni nesreči,
	vozila čimprej odstranite z vozišča in ostalim udeležencem omogočite varno in neovirano vožnjo, kraj prometne nesreče pa ustrezno zavarujte,
	v primeru, da se o odgovornosti ne morete dogovoriti sami, o prometni nesreči obvestite pristojno policijsko enoto, vozila pa čimprej odstranite z vozišča, če menite, da je dokazovanje krivde možno tudi ob spremembi kraja prometne nesreče,
	v primeru hujših prometnih nesreč (II., III. in IV. kategorije) kraj prometne nesreče ustrezno zavarujte, ocenite stanje (lažje in natančnejše obveščanje), poškodovancem nudite prvo pomoč (v kolikor jo lahko), o prometni nesreči obvestite center za obveščanje, reševalno službo ali policijsko enoto in počakajte na kraju prometne nesreče do prihoda policijske patrulje (v kolikor sami niste poškodovani).

2. Najpogostejši vzroki prometnih nesreč

Formalni vzroki prometnih nesreč so danes tisti, ki so pravnoformalno opredeljeni v Zakonu o varnosti cestnega prometa. Obstoječa statistika zajema podatke iz policijskih predlogov sodnikom za prekrške, ovadb državnim tožilcem ter na podlagi izrečenih mandatnih kazni policije. Zelo podobno se do formuliranja vzrokov prometnih nesreč opredeljujejo v vseh evropskih državah. Dejstvo pa je, da imamo pri prometni nesreči kot nepričakovanemu dogodku opraviti s številnimi so-vzroki in ne zgolj z enim samim. Številni sovzroki, ki prispevajo svoj delež k nastanku prometne nesreče, pa niso vedno protipravne narave (spolzko vozišče, slaba kvaliteta pnevmatik ali pa npr. stopnja drsnosti suhe asfaltne površine ceste, ki so kljub nizkim kvalitativnim vrednostim še v mejah dovoljenih standardov itd…), zato se pri opredeljevanju vzrokov prometnih nesreč v praksi najpogosteje pojavlja le eden, in sicer tisti, ki je najbolj izrazit in pravno opredeljen. V sodnih postopkih sodišča s pomočjo sodnih izvedencev ugotavljajo vzročne zveze med posameznimi vzroki in nastalimi posledicami. Zato bi bilo statistično spremljanje vzrokov po končanih sodnih postopkih natančnejše in strokovno korektnejše; http://www.mnz.si/slo/promet/clanki/ljubo.html

 

Kar v 36 % prometnih nesreč se kot njihov vzrok pojavlja hitrost. http://www.mnz.si/slo/prevent/promet/hitro.html.

Tu ne gre zgolj za prekoračevanje omejitev hitrosti, temveč tudi za hitrosti, ki v danem trenutku niso bile prilagojene stanju, lastnostim vozišča ter vremenskim razmeram. Hitrost se kot najbolj pogost vzrok pojavlja domala po vsem razvitem svetu. V prihodnosti se hitrost brez tehnološkega razvoja (vozil, infrastrukture itd.) kot vzrok na vzročni lestvice ne bo spustila nižje in svoje prvo mesto prepustila kateremu drugemu vzroku. Hitrost kot vzrok prometnim nesrečam ima svoj temelj v okoliščinah, ki jih narekuje sodobno življenje, v katerem čas pomeni denar, čas, ki ga preživimo v vozilu, pa je več ali manj slabo izkoriščen, ker ga porabljamo največkrat le zato, da dosežemo druge cilje. Slednje preprosto pomeni, da je čas, ki ga preživimo v vozilu, preprosto potrebno skrajševati. Skrajševanje časa, ki ga preživimo na cesti z vozilom, pa je najenostavneje možno s povečevanjem hitrosti, kar se najpogosteje dogaja v praksi.

Temu vzroku sledi na drugem mestu izsiljevanje prednosti v križiščih in kot tretji vzrok se s 17% pojavlja napačna smer vožnje vozila. S poglobljenimi analizami tega vzroka ugotavljamo, da vozniki svojih vozil ne vozijo po desni strani vozišča, gledano v smeri svoje vožnje, tudi zaradi dejanj, kot so igranje z živaljo v vozilu, menjavanje radijske kasete, utrujenost, trenutna nezbranost za 'volanom', telefoniranje itd...Tudi vzroki za prekratke varnostne razdalje med vozili so pogosto povezani s prevelikimi hitrostmi, trenutno nezbranostjo, pretiranim zaupanjem tehnološkim lastnostim vozila, kot so ABS zavorni sistemi itd..

3. Posledice prometnih nesreč

Število mrtvih v prometnih nesrečah se od leta 1994 zmanjšuje z izjemo leta 1999, ko letega primerjamo z izjemno ugodnim letom 1998. Prav tako velja podobna ugotovitev tudi za število hudo telesno poškodovanih. Število lahko telesno poškodovanih v zadnjih štirih letih niha med številko 5459 in 6999. V letu 2000 je zabeleženo povečanje števila lahko in hudo telesno poškodovanih, kar pa gre predvsem na račun spremenjenega klasifikatorja telesnih poškodb in spremenjenega procesa opredeljevanja stopnje poškodbe. Omenjene spremembe so bile uvedene avgusta leta 1998.

Posledice prometnih nesreč po policijskih upravah med 01.01.2000 in 31.05.2000.

POLICIJSKA UPRAVA	1995	1996	1997	1998	1999	2000*	SKUPAJ
CELJE	57	54	58	36	37	7	249
KOPER	36	19	34	22	33	5	149
KRŠKO	24	18	15	11	14	15	97
KRANJ	44	38	38	38	40	8	206
LJUBLJANA	78	100	93	87	86	35	479
MARIBOR	81	66	42	47	50	15	301
MURSKA SOBOTA	37	29	27	20	29	8	150
NOVA GORICA	15	17	21	12	13	9	87
NOVO MESTO	20	32	12	22	14	12	112
POSTOJNA	6	8	8	6	11	1	40
SLOVENJ GRADEC	17	8	10	10	8	2	55
SKUPAJ	415	389	358	311	335	117	1925

Tabela: Umrli v prometnih nesrečah v R. Sloveniji med leti 1995 in 2000* po policijskih upravah
*Oznaka podatkov za čas od 01.01.2000 do 31.05.2000

Število smrtnih žrtev po posameznih policijskih upravah se giblje podobno kot stanje na območju R. Slovenije. V primerjavi števila umrlih v prometnih nesrečah v letih 1995 in 1999 negativno odstopata le policijski upravi Ljubljana in Postojna. Kot je razvidno iz preglednice, pa smo najmanjše število mrtvih zabeležili v letu 1998.

4. Žrtve prometnih nesreč

Najpogosteje se v vlogah žrtev prometnih nesreč pojavljajo vozniki vozil, njihovi sopotniki, pešci, http://www.mnz.si/slo/promet/tisk/pesci.html, vozniki motornih koles, vozniki koles z motorjem in ostale kategorije (kolesarji, vozniki delovnih strojev ). Lestvica najpogostejših žrtev prometnih nesreč v RS ostaja v zadnjih letih več ali manj nespremenjena.

5. Aktivnosti za večjo varnost cestnega prometa

Najpogostejše aktivnosti za izboljšanje varnosti cestnega prometa izvirajo s področij zdravstva in nujne medicinske pomoči udeležencem cestnega prometa (ministrstvo za zdravstvo), cestnih novogradenj in sanacij nevarnih mest oz. odsekov cest; http://www.mnz.si/slo/promet/nesrece/nesrece.html (ministrstvo za promet in zveze), policijskih preventivnih in represivnih procesov (ministrstvo za notranje zadeve), šolske prometne vzgoje in izobraževanja (ministrstvo za šolstvo in šport), preventivnih aktivnosti Republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter ostalih državnih in privatnih organizacij.

Med najodmevnejšimi preventivnimi aktivnostmi gre v sklopu zadnjega programa z naslovom 'Vozimo pametno' izpostaviti preventivne akcije z naslovi: 'Hitrost ubija', 'Natakar! Taxi, prosim!';http://www.mnz.si/slo/prevent/promet/taksi.html in 'Varnostni pas, vez z življenjem'. http://www.mnz.si/slo/prevent/promet/pas.html Poleg teh poznamo v Sloveniji tudi preventivne aktivnosti, povezane s programi, ki jih poznamo pod gesli:

'Varna zimska vožnja' ;http://www.mnz.si/slo/prevent/promet/zima.html,
'Stopimo iz teme';http://www.mnz.si/slo/prevent/promet/tema.html,
'Varno na kolo' http://www.mnz.si/slo/prevent/promet/kolo.html itd..

Poleg preventivnih aktivnosti pa predvsem policija izvaja tudi številne nadzorstvene aktivnosti, ki so več ali manj represivne narave in so povezane z odkrivanje in kaznovanjem kršiteljev cestno prometnih predpisov; http://www.mnz.si/slo/promet/provida.html. Večina teh aktivnosti se izvaja vzporedno s prej omenjenimi preventivnimi procesi. Iz spodaj navedenih podatkov je razvidno, katerih kršitev je največ in kakšen je njihov obseg; http://www.mnz.si/slo/promet/clanki/hitrost.html.

Policisti so v letu 1999:

 

	ugotovili 574.301 kršitev, za katere je predpisana denarna kazen; http://www.mnz.si/slo/promet/tisk/1999/denkazni.html
	ugotovili 115.995 kršitev, za katere je predpisan postopek pri sodniku za prekrške,
	odredili 124.972 alkotestov, od katerih je bilo 39.625 pozitivnih,
	odredili 3.601 strokovnih pregledov, od katerih je bilo 2.068 pozitivnih,
	ugotovili, da je 11.420 kršiteljev cestno prometnih predpisov imelo nad 1,5 g alkohola /kg krvi, povzročiteljev prometnih nesreč pa nad 1,1 g alkohola /kg krvi,
	odredili 494 izrednih tehničnih pregledov,
	začasno odvzeli 34.931 vozniških dovoljenj,
	zasegli 666 motornih koles ali koles z motorjem,
	privedli k sodniku 839 oseb in
	odredili 1.1451 strokovnih pregledov na mamila, od katerih jih je bilo 378 pozitivnih, 98 negativnih, 975 oseb pa je strokovni pregled na mamila odklonilo.

Brez dvoma se v Sloveniji, kot je bilo že omenjeno, poskuša na različne načine doseči, da bi bili slovenski udeleženci cestnega prometa s strani države in njenih organov in organizacij primarno deležni obravnave z zornega kota potencialnih žrtev in ne potencialnih delinkventov. Slednji trud bi moral v bodočnosti imeti za posledico še več kvalitetnih preventivnih aktivnosti in nekoliko manj represivnih ukrepov. Usklajevanje in uravnoteženje preventivnih in represivnih procesov za izboljšanje stanja varnosti cestnega prometa v Republiki Sloveniji pa naj bi postali ključni nalogi nacionalnega programa varnosti cestnega prometa, ki je danes v fazi medresorskega usklajevanja delovnega gradiva programa.