Priprava hranePRIPRAVA HRANE Povezave

TOPLOTNA OBDELAVA HRANE
Dušenje, praženje, žar, cvrenje, blanširanje

KAKO KUHAMO
Pripravljanje hrane, domače mere za merjenje živil

PRIHRANKI PRI KUHANJU
Steklokeramična plošča, mikrovalovna plošča, električne pečice, pomivanje posode, pomivalni stroji, kam z gospodinjskimi odpadki?

Ločnica

TOPLOTNA OBDELAVA HRANE

Pod besedo kuhanje razumemo način priprave nekega živila, pri katerem postane običajno ob tempereturi 100 stopinj Celzija le to užitno zaradi mehčanaja. Za to uporabljamo navadno vodo, kar pogosto pa tudi druge tekočine, na primer mleko ali pa tekočine, ki smo jih pridobili že pri kuhanju, na primer zelenjave ali mesa. Med kuhanjem se izlužijo iz živil hranilne snovi, zaradi česar postanejo nekoliko manj vredna. Če se živila razkuhajo, lahko izgubijo vonj, okus pa tudi barvo.

Dušenje

Po tem dolgotrajnejšem načinu kuhanja v lastnem soku živila porabimo precej manjšo količino vode kot pri kuhanju. Ponavadi dušimo hrano v zaprti posodi, kar omogoča manjše izparevanje vode. Pri dušenju ostane hranilna vrednost živil razmeroma ohranjena. Moramo pa upoštevati dejstvo, da živila med tako pripravo izgubijo nekaj arome. No, ne glede na to pomanjkljivost pa si pri tem lahko pomagamo z dodajanjem začimb. Ker pripravljamo jed v celoti, je dušenje ekonomično, pomanjkljivost pa je v tem, da zahteva od kuharja ali kuharice precej časa.

Praženje

Pri tem gre za način priprave hrane, pri katerem segrejemo maščobo in v njej med mešanjem pustimo jed toliko časa, da spremeni barvo. (primer - čebula mora zarumeneti). Po potrebi nadaljujemo praženje z dušenjem ali s kuhanjem. Med praženjem se razvijajo tudi aromatične snovi, ki dajo živilu prijeten okus. Za praženje uporabljene maščobe ne uporabljamo ponovno, saj v določenih primerih v njej nastajajo celo kancerogene snovi. Praženje velja za hiter način priprave hrane in dobro zmehča prehranska vlakna. Paziti moramo, da jedi ne pražimo pretirano dolgo, ker jih lahko zažgemo.

Žar

Tak način priprave hrane je primeren za pripravo tako mesa kot različnih vrst zelenjave. Med tem postopkom, ko prehaja toplota neposredno na živilo, dobi to značilen vonj ter okus. Ni potrebno, da pride do neposrednega stika živila s toploto, ampak lahko zavijemo jed tudi v alu folijo in jo obdelujemo na žaru. Posebej je treba poudariti, da pri takem načinu priprave hrane ne nastajajo snovi, ki jih naša prebavila težko prebavljajo.

Cvrenje

Pri tem načinu toplotne obdelave živila plava le-to v segreti maščobi, ki jo to vsrkava. Odločimo se lahko za različne vrste maščob, vendar je še najprimerneje uporabljati olja, ki jih je mogoče segreti na nekoliko višjo temperaturo. Hranilna vrednost se pri tem načinu priprave hrane bistveno ne spremeni, saj beljakovine pri številnih živilih zakrknejo in ne dopuščajo izcejanja sokov. Cvrenje predstavlja hitro pripravo živila, vendar zaužijemo s tako pripravljeno hrano kar precej velike količine maščob, kar pa za zdravo prehrano ni ravno najprimerneje.

Blanširanje

Živilo blanširamo tako, da ga za kratek čas vržemo v vrelo vodo ali pa ga oblijemo z njo. To je najhitrejši način za uničenje bakterij, ki so na živilu. Za tak način se največkrat odločamo pri konzerviranju.

Ločnica

KAKO KUHAMO?

Pripravljanje hrane

Preden začnemo uporabljati živila, jih moramo pod tekočo vodo temeljito oprati. Delovne ploskve, na katerih pripravljamo očiščeno hrano, je treba seveda imeti vedno čiste; če pa se med delom umažejo, jih sproti operemo.

Rabljene kuhalnice odlagamo na čist krožnik.

Za poskušanje jedi iz lonca uporabimo žlico, ki jo po vsakičnem okušanju splaknemo pod curkom vroče vode. Pravilo je veljavno tudi v domačem gospodinjstvu, saj bakterije iz naših ust lahko prenesemo v jed.

Uporabljeno posodo že med kuhanjem ostalih jedi operemo z vročo vodo.

Domače mere za merjenje živil

1 zvrhana velika žlica moke tehta 20g
1 zravnana velika žlica moke tehta 10g
1 zravnana velika žlica sladkorja tehta 12-15g
1 zravnana velika žlica soli tehta 12-15g

1 zravnana velika žlica zdroba tehta 10g

1 zravnana velika žlica riža tehta 15g

1 zravnana velika žlica kaše tehta 15g

1 zravnana velika žlica drobtin tehta 10g

1 velika žlica mleka ali vod tehta 10g

1 zravnana žlička pecilnega praška tehta 2-5g

za jajce velika kepica surovega masla tehta 40g

5-6 krompirjev tehta 500g

8-10 drobnih krompirjev tehta 500g

5-6 debelih jabolk tehta 500g

10-12 drobnih jabolk tehta 500g

navadna skodelica drži 2/8 l

8-9 žlic tekočine drži 1/8 l

 

Ločnica

PRIHRANKI PRI KUHANJU

KazalkaPremera dna lonca in grelne plošče se morata ujemati. Na primer, zaradi 3 cm manjšega dna izgubimo ca. 30% energije.

KazalkaTudi pri kuhanju se da nekaj prihraniti, še posebej, če vemo, da je električni štedilnik najbolj potraten. Grelne plošče naj bodo vključene čim krajši čas.

KazalkaPokriti lonci prihranijo več kot polovico energije, še več pa lonci na pritisk.

KazalkaKuhajmo v čim manjši količini vode in izklopimo grelno ploščo 10 min pred koncem kuhanja.

KazalkaPrihranek pa se začne že pri nakupu kuhinjske posode. Posebej pazimo na to, da:

    • ustreza namenu uporabe
    • ima primerno prostornino
    • se njen premer prilega kuhalnim ploščam ali plinskim gorilnikom
    • ima primerno debelo in ravno dno
    • je zgoraj in spodaj enako široka in ima dno zaokroženo
    • se pokrovka tesno prilega obodu lonca
    • prihranke dosežemo tudi pri kuhalnih ploščah.

Steklokeramična plošča

S štedilniki, ki imajo ravno steklokeramično površino prihranimo v primerjavi z litoželeznimi ploščami do 20 odstotkov energije.

Mikrovalovna plošča

Z njo prihranimo do 60% energije. Z njo jedi na hitro, brez mazanja posode pogrevamo, odtaljujemo in kuhamo manjše količine živil.

Električne pečice

Prihranki so seveda možni tudi tu, če:

Kazalkaopustimo vnaprejšnje ogrevanje pečice, razen pri kvašenem testu,

Kazalkane odpiramo pečice, ker povečujemo porabo energije,

Kazalkaizključimo pečico 5 -10 minut pred koncem pečenja, pri čemer izkoristimo akumulirano toploto,

Kazalkaje ne uporabljamo za pripravo manjših količin mesa, toplih kruhkov; v takih primerih uporabimo raje žarno ploščo, s čimer prihranimo vsaj 50% energije.

povprečna mesečna poraba energije v gospodinjstvu

 

v kWh
bojler 80 litrski
180
električni štedilnik
120
zmrzovalna skrinja 300 l
72
pomivalni stroj
60
hladilnik
40

Poraba električne energije v gospodinjstvu:

Vrsta opravila
Z električnim ogrevanjem
Z drugačnim ogrevanjem
priprava tople vode
12,9 %
43,3 %
shranjevanje živil
4,6 %
15,5 %
pranje posode
1,8 %
6,1 %
kuhanje
4,6 %
15,5 %

Pomivanje posode

KazalkaMarsikateri ostanek na posodi lahko odstranimo na povsem mehanični način.

KazalkaNemastno posodo prvič lahko pomijemo kar pod tekočo vodo, šele nato s toplim curkom.

KazalkaMastno posodo po uporabi izplaknemo najprej v zelo topli vodi, šele nato jo dokončno pomijemo.

kazalkaZa lonec, v katerem se je jed zažgala ali močno sprijela, ne trošimo za čiščenje vode, ampak nalijemo vanj vodo in vržemo pest soli, da se prežganina zmehča in ga šele nato pomijemo.

kazalkaČe je le mogoče pri čiščenju posode uporabimo okolju neškodljiva sredstva.

Pomivalni stroji

Pomivalni stroj porabi za štiričlansko družino dnevno za enkratno pomivanje do 20 l vode in 1,7 kWh električne energije, pri ročnem pomivanju pa potrošimo približno 60 l vode in 2 - 3 kWh električne energije. Če pomivalno korito napolnimo z vodo in operemo posodo v njej, bomo potrošili kakih 20 litrov tople vode

Če hočemo doseči najracionalnejšo potrošnjo električnega toka, glavni program vljučimo šele, ko je stroj napolnjen. Med posameznimi polnitvami moramo vključiti program splakovanja s hladno vodo s čimer dosežemo, da se ostanki hrane ne zasušijo. Manj umazano posodo moramo dati v zgornjo košaro, bolj umazano v spodnjo.

Kam z gospodinjskimi odpadki?

V vsakem gospodinjstvu se letno nabere okrog 23 kubičnih metrov različnih odpadkov. Veliko večino je mogoče znova predelati. Tam, kjer ima gospodinjstvo vrt, je treba organske odpadke odnesti na kompostnjak, steklovino in papir pa v smetnjake, ki so postavljeni v večini mest.