SLADKA KORUZA - Naša žena, letnik 1996, številka 5

Sladka koruza je delikatesna vrtnina, ki jo najbolj cenijo v Ameriki, kjer kuhane storže jedo na pikniku zraven mesa. Sladko koruzo tudi vlagajo, sterilizirajo ali zmrzujejo, tako da jo dobimo različno pripravljeno. Lahko pa sladko koruzo vložijo skupaj s storžem, posamezna zrna pa so komaj opazna. Ta majcena koruza je zelo okusna predvsem v solati, tudi zabeljena kot prikuha.

Sladka koruza je zelo okusna kot dodatek različnim solatam; lahko jo pečemo, skuhamo v zrnu ali skupaj s storžem. Zelo znana primorska jed s sladko koruzo je bobiči, v katero damo tudi fižol, krompir, korenček, paradižnik, začimbe in prekajeno meso. Iz zmlete koruze pripravljamo različne jedi, predvsem polento, žgance, narastke, v mlečni zrelosti pa je zelo okusna na ognju pečena koruza. Koruza pokavka, pečena na olju, se razpoči in dobimo "popcorn".

V sladki koruzi je bistveno več sladkorja kot v navadni koruzi, kjer prevladuje škrob. V rumenih zrnih je zelo veliko karotina, ki je pomemben za boljši vid. Seme sladke koruze je nagubano in prosojno. Koruza izvira iz tropskega deževnega gozda in savane v Srednji Ameriki. Cvetni prah koruze so našli v fosilih 80.000 let pr. n, š., divjo koruzo so odkrili v grobovih 5200 let pr. n. š., gojeno koruzo pa 3400 let pr. n. š.

Pomen v prehrani in za ohranjanje zdravja

Iz koruze ali koruzne moke pripravljamo jedi, ki so zelo bogate z energijo. V koruzi je v 100 g 60 do 97 kcal ali 251 do 406 kJ. Koruza vsebuje do 16% vode, ima veliko ogljikovih hidratov, beljakovin in mineralov.

Zdravilni so predvsem koruzni laski čim se pokažejo iz storža. Če so laski že oprašeni, postanejo lepljivi in niso več zdravilni. Zato jih poberemo takoj, ko se pokažejo. Posušimo jih v senci, da se ne pokvarijo.

Čaj iz koruznih laskov uspešno zdravi bolezni mehurja in ledvic, topi ledvične kamne, pospešuje izločanje seča, zdravi vodenico in različne otekline, pomaga tudi pri rahitisu, revmi in protinu ter nalezljivih boleznih kot so ošpice, škrlatinka, angina in tifus. Na Kitajskem priporočajo pri oboleli srčni mišici čaj iz koruznih laskov, skupaj z regratom in meto.

Za odvajanje seča pa koruzne laske mešamo s fižolovimi luščinami. Čaj skuhamo tako, da vročo vodo prelijemo na žlico koruznih laskov. Koruzno zrnje, iz katerega odstranijo škrob, uporabljajo kot dietetično hranilo. Iz zrnja meljejo moko, koruzna moka pa znižuje visok krvni tlak. Eno žlico koruzne moke zvečer namočimo v kozarcu vode in to zjutraj spijemo.

Iz kalčkov iztisnejo olje, ki vsebuje nenasičeni maščobni kislini - linolno in oleinsko ter nasičeno palmitinsko kislino, fitosterole, fitohormone in vitamin E. Tudi nerafinirano olje je zdravilno.

Bolečine v mehurju zdravimo, če koruzno zrnje skupaj z ječmenom nekaj ur namakamo v vodi, nato pa zavremo in naredimo obliž. Iz mladih laskov in storžev pa lahko pripravimo tudi sirup, ki pomaga lajšati kašelj.

Pridelovanje

Koruza je enokaličnica, ki razvije prašnike na vrhu rastline v metlici, pestiči pa so v storžu, iz katerega pogledajo laski. To so brazde pestičev. Brazde se oprašijo s tujim cvetnim prahom, ki ga prenaša veter. Če navadno koruzo pridelujemo skupaj s sladko, se lahko medsebojno oprašita, tako da vsebuje zrnje sladke koruze veliko škroba. Da preprečimo opraševanje s tujim cvetnim prahom, moramo sladko koruzo pridelovati izolirano od navadne koruze.

Za uspešno gojenje potrebuje sladka koruza 70 do 110 dni s temperaturami nad 15 °C. Minimalna temperatura, pri kateri kali seme koruze, je 10 do 12°C, optimalna pa 15 do 21°C. Koruza se najbolje razvije pri temperaturah od 24 do 29 °C, pri temperaturah pod 10°C pa lahko porumeni in se razvija zelo počasi. Vročina in suho vreme ovirata rast. Če so v času cvetenja temperature nad 33°C, potem nastopijo motnje v oploditvi in dobimo storže, ki nimajo enakomerno razvitih zrn, ne razvijejo se na vrhu ali pa so deformirani.

Koruza potrebuje veliko vlage tedaj, ko cvete in tvori zrna, do mlečne zrelosti. Če v tem času primanjkuje vode, zrnje ni sočno in sladko. Pri pomanjkanju vode se pridelek bistveno zmanjša, a tudi kakovost zrn se poslabša. Ker se korenina razvije zelo globoko, je koruza iz tal z visoko podtalnico sposobna črpati vlago. Koruza najbolje uspeva na humoznih, globokih, z vodo in hranili dobro založenih tleh. Ne mara pa zelo mrzlih in mokrih tal.

Čeprav se koruza sama zelo dobro prenaša, je ne priporočamo pridelovati več let na isti površini, ker se začno pojavljati bolezni in škodljivci. Priporočljiv je 4- do 6-letni kolobar, da se zemlja preveč ne izčrpa, saj koruza kvari strukturo tal. Bogate pridelke dobimo na humozni, z vodo in hranili dobro preskrbljeni zemlji. Na zelo humozni zemlji gnojimo z manjšimi odmerki gnojil, ki jih trosimo ob vrsti koruze.

Če želimo sladko koruzo pobirati večkrat, je zelo priporočljivo, da setve načrtujemo v več terminih. S setvijo in vzgojo sadik lahko začnemo že aprila, ko sejemo v 4 cm velike lončke in jih postavimo v plastenjak ali rastlinjak, kjer je temperatura 15 do 18°C. Pri tej temperaturi gojimo sadike do presaditve. Sredi aprila posejemo koruzo v lončke v zaprto gredo, od začetka maja pa na prosto, vendar je zelo dobro, da po setvi zemljo pokrijemo z vlaknato folijo; to pospeši vznik in začetni razvoj. Z vlaknato folijo pokrivamo najmanj 10 do 20 dni, odvisno od temperature, Vedno pa odkrijemo ob oblačnem vremenu. Rastline lahko dalj časa pokrivamo, če sejemo v jarčke, globoke do 10 cm in vlaknato folijo položimo po vrhu grebena. Od sredine maja ali konec maja pa sejemo na prosto, vendar moramo paziti, da nam ptice ne bodo pozobale semena. Koruzo vedno sejemo ali presajamo na medvrstno razdaljo 60 do 75 cm, v vrsti na 20 do 25 cm, tako da imamo 6 do 8 rastlin na 1 m2. Sejemo 4 do 6 cm globoko, v vsako sadilno mesto po dve semeni, vendar eno slabše razvito rastlino kasneje izpulimo. Če imamo vrt na izpostavljeni legi, potem sejemo koruzo ob robu gred na tisti strani, od koder piha veter, ker je koruza dobra zaščita za bolj občutljive vrtnine, npr. kumare. Koruzo lahko posejemo tudi na kompostišče, ker bo senčila kompostni kup.

Da nam koruze ne bo treba okopavati, posejemo med vrste belo deteljo ali pa zemljo pokrijemo s slamo, pokošeno travo, listjem ali ločjem. Na pokriti zemlji koruza zelo hitro in dobro raste in daje pridelek prej, kot na nepokriti zemlji. Na nepokriti zemlji pa jo moramo okopavati in pleti, da se dobro razvija.

Na koruzi se lahko pojavi tudi snet, vendar pa npr. v Mehiki, snet jedo, pripravljeno na različne načine. Tam celo prodajajo snetljive storže ali pa samo tiste dele, ki jih prerašča snet.

Koruza, ki jo pobiramo v mlečni zrelosti, doraste 14 do 19 dni po opraševanju. Izredno pomembno je, da jo trgamo, ko so zrna še sveža in sočna. V mlečni zrelosti se iz zrna pocedi sok, ko ga stisnemo. Če s pobiranjem odlašamo, koruza prezori in ni več primerna za takšno uporabo kot v mlečni zrelosti.

Če storže, ko jih potrgamo ne uporabimo takoj, ampak pustimo na sobni temperaturi, zrna v storžih pozorevajo in niso več primerna za uporabo kot v mlečni zrelosti. Zato moramo storže takoj, čim jih potrgamo, zamrzniti ali porabiti, da dobimo čim boljšo sladko koruzo.

Če želimo jesti cele storže skupaj z nastavki zrn, moramo koruzo sejati bolj skupaj, na medvrstno razdaljo 40 do 50 cm in v vrsti na 10 do 15 cm. Storže pobiramo, ko so laski še sveži, takoj, čim se pojavijo in prerastejo 2 cm. cele storže, dolge do 10 cm, vlagamo; na vsaki rastlini se razvije najmanj 1 do 2 storža, ki ju pobiramo 20 dni prej kot sladko koruzo,ki jo pobiramo, ko je zrnje v mlečni zrelosti.

Sladka koruza je zelo dobra vrtnina, uporabna na več načinov, zato je prav, da na vrtu posadimo vsaj nekaj rastlin.