BRSTIČNI OHROVT - Naša žena, Letnik 1996, številka 10

Brstični ohrovt ali popčar je vrtnina, ki jo cenimo predvsem jeseni in pozimi - od septembra do marca, ker popestri prehrano. Pripravljamo ga na različne načine kot solato, prikuho, v juhi, enolončnici, omaki, ga paniramo in ocvremo ali spečemo ohrovtov narastek.

Brstični ohrovt gojijo predvsem v severni Evropi. Najprej so ga začeli pridelovati v Belgiji, zato ga v prevodu imenujejo tudi bruseljski poganjki. Prvič omenjajo uporabo brstičnega ohrovta leta 1213, rastlino pa so botanično opisali leta 1587. Iz Belgije se je pridelovanje razširilo v druge zahodnoevropske države. Največje površine z brstičnim ohrovtom so v Angliji, kjer je tako razširjen kot pri nas zelje. Na Nizozemskem popčar pridelujejo za izvoz, v Franciji ga tudi goje na večjih površinah. V manjšem obsegu gojijo popčar še v južni Avstraliji in v Severni Ameriki, kamor se je razširilo pridelovanje iz Evrope v tem stoletju, v Kalifornijo pa šele pred drugo svetovno vojno. V Južni Ameriki, Afriki in Aziji pa popčarja ne gojijo. Na trg pošiljajo v glavnem svež brstični ohrovt in le v manjši meri ga zamrzujejo

Pomen v prehrani in za Ohranjanje zdravja

V brstičnem ohrovtu je dvakrat več beljakovin in nekoliko več ogljikovih hidratov kot v zelju, zato ima tudi večjo energijsko vrednost. Ker vsebuje vse pomembne aminokisline, je brstični ohrovt pomembna hrana pri shujševalnih dietah. Sestavine v brstičnem ohrovtu zmanjšujejo količino holesterola v krvi, zato je pomembno živilo tudi pri preprečevanju arterioskleroze. Liste brstičnega ohrovta uporabljamo podobno kot zeljnate liste za obkladke pri kožnih ekcemih, ranah, razjedah. Sveži, potolčeni listi spodbujajo izločanje strupenih snovi iz kože, zato so obkladki iz listov primerni za lajšanje bolečin pri revmatizmu, protinu, oteklih udih, glavobolu in zobobolu.

S presnim sokom, iztisnjenim iz svežih listov, zdravimo čire na želodcu, rane na dvanajstniku, črevesju.

Podobno kot zelje priporočajo sok brstičnega ohrovta pri kroničnem zaprtju, za čiščenje krvi, znižuje krvni tlak, pomaga preprečevati gripo, pri bronhialni astmi, ledvičnih kamnih in pri boleznih ožilja.

Morfološke značilnosti

Po obliki listov se že sadika brstičnega ohrovta razlikuje od zelja. Brstični ohrovt zraste v višino od 60 do 180 cm, vrhnji brst se podaljšuje, v pazduhah stranskih brstov pa se razvijejo od 2 do 4 cm veliki brsti, sestavljeni iz posameznih listov; le-ti se sklepajo v čvrsto glavico, imenovano brst. V Belgiji in Angliji cenijo brste, ki imajo v premeru 1 do 1,5 cm, v Ameriki pa brste s premerom 2,4 do 4,8 cm.

Spodnji brsti se razvijejo prej, zato jih oberemo že na rastlini. Srednji brsti so večji; zgornji pa zelo majhni. Če sadimo hibride brstičnega ohrovta v vrsti 30 do 40 cm narazen in odstranimo vrh tedaj, ko rastline dosežejo 60 do 100 cm, se po celem steblu enakomerno razvijejo brsti. Običajno se pri visokih hibridih razvije 30 do 40 brstov na eni rastlini.

Optimalna temperatura za razvoj brstov je 12°C, rastline pa krajše obdobje prenesejo tudi nižje temperature -10°C, ker brst ščitijo zunanji listi. Pri dolgotrajnejših nizkih temperaturah pod -10°C ali če rastline večkrat zmrznejo, se poškodujejo listi v brstu.
V drugem letu preidejo rastline pod vplivom nizkih temperatur od 0 do 6°C, ki trajajo 2 do 3 mesece, iz vegetativnega razvoja v generativni, ko iz posameznih brstov poženejo cvetovi.

Za cvetenje, opraševanje in dozorevanje semena so potrebne temperature nad 20 do 22°C.

Pridelovanje

Brstični ohrovt najbolje uspeva pri temperaturah 15 do 18°C, zadostni količini vlage in pri nižjih nočnih temperaturah. V topli jeseni dobimo večje in mehkejše brste kot v hladni. Če je vreme hladno in so hladne tudi noči, se razvijejo čvrsti brsti. V toplejših krajih pridelujemo brstični ohrovt na severnih legah ali v bližini vode, kjer je dovolj zračne vlage.

Brstični ohrovt uspeva na propustni zemlji, humozni, nevtralne reakcije, dobro pognojeni s hlevskim gnojem in mineralnimi gnojili. Pri preobilnem gnojenju z dušikom se razvijejo veliki, a rahli brsti, ki gnijejo in jih mraz bolj poškoduje. Če gnojimo z večjimi odmerki kalija, rastline laže prenašajo nizke temperature.
Brstični ohrovt sejemo od marca do maja in v zaprti gredi vzgojimo sadike v 45 do 60 dneh, odvisno od časa setve. Lahko pa gojimo sadike v rastlinjaku ali plastenjaku v lončkih na paletah in jih presajamo čez 5 do 6 tednov.

Od srede aprila lahko sejemo na setvenico, ki jo pokrijemo s covertanom, vrteksom, agrylom in lutrasilom, kar pospeši razvoj.

Na sadikah moramo zatirati škodljivce, da jih ne uničijo npr, bolhači, ki naredijo luknje v liste. Kapusova hržica poškoduje vegetativni vrh, da se iz ene korenine razvije več zakrnelih rastlin. Pri napadu kljunotaja se na delu sadike pri zemlji razvije bula, v kateri je drobna bela ličinka. Če gojimo sadike v lončkih na paletah in zemljo kupimo, imamo pri vzgoji sadik manj težav, kot če seme posejemo na setvenico, na kateri je že večkrat raslo zelje. V taki gredi se pojavljajo škodljivci, tudi bolezni, predvsem golšavast kapusnic. To bolezen spoznamo po golšastem izrastku, ki se razvije na koreninah. Take rastline propadejo.

Sadike, vzgojene v lončkih, z grudo zemlje posadimo in nemoteno rastejo naprej. Sadike, gojene v gredi ali na setvenici, pa po presaditvi, še zlasti, če smo s korenin otresli zemljo, močno zaostanejo v rasti. Presajamo v vlažno zemljo in razdaljo 50 do 70 cm med vrstami in 30 do 40 cm v vrsti. Pretegnjene sadike posadimo globlje, kot so rasle na setvenici ali v gredi, ker se korenine tvorijo tudi iz stebla.

Če rastline do začetka septembra slabo nastavljajo brste, moramo odstraniti vegetativni vrh. To pospeši razvoj brstov, od katerih so posamezni brsti težji, skupno število brstov pa je manjše, kot če vegetativnega vrha ne odstranimo. Rastline, ki smo jim odstranili vrh (dekaptirali), moramo obrati že v novembru, ker imajo manj listov in so zato brsti slabše pokriti. Nedekaptirane rastline pa obiramo tudi še v decembru, vendar jih pred močnejšim mrazom ali ko zapade sneg, porežemo in zložimo v zaščiten prostor, da ostanejo brsti primerne kakovosti. Če brsti večkrat zmrznejo in se odtajajo, potem se poškodujejo posamezni listi v brstu, kar povzroča, da brsti na prerezu niso enakomerno obarvani, ampak imajo temne proge.

V lopi rastline pokrijemo s folijo, da se brsti ne izsušijo. Pri temperaturi okoli 0°C in visoki relativni vlagi se brsti ohranijo na rastlini tudi do dva meseca. Rastline obiramo postopoma, po potrebi, kolikor brstov pač potrebujemo. Zelo lepo razvita rastlina nam da lahko tudi do 1 kg brstov, slabo razvita pa samo 10 dag

Sorte

Na naši sortni listi imamo tako sorte kot tudi hibride. Med sortami je herkules zelo odporna proti nizkim zimskim temperaturam, vendar pa so brsti razviti zelo neenakomerno, zato moramo spodnje obrati že v jeseni na gredi, zgornje pa tudi še v decembru. Tudi sorta rosella se razvija neenakomerno, zato jo večkrat obiramo, da dobimo večji pridelek. Če tega ne delamo postopoma, začno spodnji brsti gniti ali pa so mehki in jih poškoduje mraz.

Ker hibridi brstičnega ohrovta veliko bolj enakomerno razvijajo brste, jih imajo v sortni listi več, od zgodnjih do zelo poznih. Srednje zgoden hibrid je predora Fl, ki razvije nižjo rastlino, na kateri so enakomerno veliki brsti, ki jih obiramo od srede septembra do konca oktobra. Brsti so okrogli, čvrsti in svetlo zeleni, odporni so proti gnitju, tudi če jih obiramo nekoliko pozneje. Ta hibrid obiramo razmeroma dolgo, njegovi brsti so primerne velikosti za zamrzovanje. Odlporen je proti mrazu in primeren za vse tipe zemlje, potrebuje pa zadostno gnojenje z dušikom.

Hibridi citadel F1, lunet Fl, titurel F1 in oliver F1 so primerni za obiranje v novembru in decembru. Njihovi brsti so srednje veliki in čvrsti.

Hibrid lunet Fl je srednje pozen in primeren za predelavo. Ker razvije zelo veliko rastlino, ga ne smemo preveč pognojiti z dušikom, da ne bodo zrasli mehki in majhni brsti ter veliki listi. Hibrid citadel F1 daje zanesljive in velike pridelke, dozoreva nekoliko kasneje kot hibrid lunet Fl; razvije srednje visoko rastlino s čvrstimi, okroglimi, temno zelenimi brsti. Primeren je za ročno in strojno pobiranje.
Novi hibridi, ki smo jih leta 1996 vpisali v sortno listo, so boxer Fl, diablo Fl in estate F1.

Hibrid estate Fl. je zelo pozen, odporen proti nizkim temperaturam, izredno dobro se ohrani še do marca. Ker pa se brsti zelo dobro držijo na steblu, je primeren predvsem za strojno pobiranje.

Hibrid boxer F1 trgamo od oktobra do decembra; ima čvrste temno zelene brste in je primeren za svežo uporabo in tudi za predelavo.

dr. Mihaela Černe, dipl. inž. agr,